So trenutki, ko šport preseže tekmovalnost – in Slovenija je bila pred kratkim priča enemu izmed njih. V največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici je čas za 24 ur upočasnil svoj dih, ko je Janja Garnbret – najboljša športna plezalka na svetu, olimpijska prvakinja, ambasadorka slovenskega turizma in zdaj tudi ambasadorka sočutja – dokazala, da največjih zmag ne merimo v točkah, temveč v srčnosti.
Dogodek je bil namenjen zbiranju sredstev za projekt Botrstvo v športu – edinstvene slovenske zgodbe o srčnosti, priložnostih in moči skupnosti. Pobuda združuje vrhunske športnike, ki s svojim zgledom in predanostjo pomagajo otrokom iz socialno šibkejših okolij, da lahko sledijo svojim športnim sanjam. Z imenovanjem za ambasadorko se je Janja Garnbret pridružila legendam slovenskega športa, kot so Goran Dragić, Tina Maze in Aleksander Čeferin, ter postala najmlajša športnica, ki je prejela ta častni naziv.
Njeno poslanstvo je bilo preprosto, a hkrati drzno: v 24 urah preplezati 100 smeri. A kot pri vseh podvigih Janje Garnbret, je bil pravi pomen veliko globlji od številk in rekordov. Šlo je za navdihovanje ljudi, zbiranje sredstev za otroke, ki sanjajo o športu, a nimajo možnosti, ter za dokaz, da največja moč Slovenije ne tiči le v zmagah, temveč v solidarnosti.
Botrstvo v športu je edinstvena slovenska pobuda, kakršne drugod po svetu ne poznajo. V okviru projekta vrhunski športniki prevzemajo vlogo ambasadorjev, ki s svojim zgledom in prepoznavnostjo pomagajo zbirati sredstva ter ozaveščajo javnost o pomenu enakih priložnosti za otroke iz manj privilegiranih okolij. Naziv so v preteklosti nosile športne legende, kot so košarkarski zvezdnik NBA Goran Dragić, smučarska šampionka Tina Maze in predsednik UEFE Aleksander Čeferin.
Ob koncu leta 2024 je častni naziv ambasadorke projekta Botrstvo v športu prešel v roke Janje Garnbret. Pri komaj šestindvajsetih letih je postala najmlajša športnica, ki je kdaj prevzela to vlogo – skoraj desetletje mlajša od svojih predhodnikov. Njena izbira ni bila zgolj simbolična; nosila je sporočilo: veličina se ne meri v višini proračunov ali plač, temveč v globini predanosti skupnosti. V športih, kot je plezanje, kjer so sredstva skromnejša kot na primer v košarki ali smučanju, ima pripravljenost vračati skupnosti še toliko večji pomen.
To funkcijo sprejemam z veliko mero odgovornosti. Šport mi je dal ogromno – veselje, disciplino, prijateljstva, smisel. Vsak otrok si zasluži priložnost, da to izkusi.
24-urni plezalni maraton, ki ga je kot glavni partner podprla zavarovalnica Allianz je bil zasnovan kot enkraten dogodek s sporočilom solidarnosti. Že od začetka je bilo jasno, da to ni le športni izziv. V Slovenski Bistrici se je zbralo več kot 2.200 plezalcev in navijačev iz 23 držav, ki so skupaj z Janjo ustvarili nepozabno vzdušje.
Vsaka preplezana smer in vsak balvan sta dodala svoj delež k skupnemu seštevku ter ustvarila neverjetno vzdušje energije in enotnosti. Janja pa je imela pred sabo poseben izziv: v 24 urah osvojiti 100 smeri.
To je bil eden najbolj ganljivih trenutkov v moji karieri. Neprestano plezati 24 ur je bilo sicer zahtevno in naporno, vendar tudi prežeto s pozitivno energijo, smislom in globokim občutkom poslanstva. Ko sem stotič preplezala smer, sem bila povsem izčrpana – a hkrati napolnjena z hvaležnostjo, ponosom in vero v to, kaj lahko dosežemo, ko šport dobi višji namen.
Dogodek ni bil nepozaben zgolj samo zaradi Janjinega dosežka, temveč zato ker je združil ljudi. Družine so pripeljale otroke, ki so prvič okusili čar plezanja. Izkušeni plezalci so prišli iz tujine, da bi podprli pobudo, navijači pa so z zastavicami I Feel Slovenia, vzkliki in lastnimi poskusi na stenah pomagali soustvariti neponovljivo vzdušje.
Do konca prenosa v živo je pobuda zbrala že 61.478,29 evra za mlade športnike. A bolj kot številke je ostal občutek povezanosti, ki je napolnil prostor.
Tisti dan nismo osvajali le sten, temveč tudi srca. Skupaj smo plezali za nekaj, kar nas presega.
Slovenija je že dolgo dežela, kjer šport presega tekmovanje in nosi globlji pomen. V deželi, kjer se Alpe srečajo s Sredozemljem in Kras s Panonsko nižino, je šport več kot tekmovanje – je del identitete. Ko Luka Dončić piše nove zgodbe v košarki, ko Tadej Pogačar postavlja nove mejnike ali ko je Tina Maze navduševala s svojo eleganco na belih strminah, se v vsakem Slovencu prebudi ponos, da prihaja iz države s športnim srcem.
Janja Garnbret spada med največje slovenske športne ikone, a k temu izjemnemu nizu prinaša nekaj povsem novega. Plezanje, nekoč šport majhnega kroga navdušencev, je po njeni zaslugi postalo svetovni pojav. S tem, ko je svoje ambasadorsko leto posvetila mladim športnikom v okviru projekta Botrstvo v športu, je plezanje spremenila v simbol vrednot, ki jih pooseblja Slovenija – predanosti, skromnosti, vztrajnosti in, morda najpomembneje, skrbi drug za drugega.
Za vrhunskimi športnimi dosežki in olimpijskimi medaljami stoji ženska, ki ostaja globoko povezana s svojo skupnostjo. Na dogodku je Janja ves maraton preživela med ljudmi – spodbujala mlade plezalce, se pogovarjala z oboževalci, se nasmejana fotografirali s številnimi družinami in pokazala, da njena srčnost sega daleč onkraj športnih zmag.
Prav ti drobni trenutki so razkrili bistvo njene veličine – ne le na plezalnih stenah, temveč v toplini, človečnosti in sposobnosti, da vsakogar spodbudi, da prispeva k nečemu višjemu.
Preplezati 100 smeri v 24 urah je več kot fizični dosežek – je metafora. Za Janjo, za Slovenijo, za vse, ki verjamejo v šport kot pogon dobrega, kot pogum, ki presega meje mogočega.
V zadnji uri, ko je nacionalna televizija v živo prenašala njeno plezanje, je bilo vzdušje nabito s čustvi in energijo. Vsak oprijem, vsak gib je nosil težo tisočev pogledov – v dvorani in pred zasloni doma. Ko je po stoti smeri vpela vrv, je dvorano preplavil val aplavza – ne le za športnico, temveč za človeka, ki je dal vse – za druge.
Denar, zbran za mlade športnike, bo pomagal uresničevati njihove sanje. A resnična vrednost dogodka se ne meri v denarju, temveč v navdihu, ki je zaživel v ljudeh.
Slovenija je še enkrat dokazala, da majhnost ni ovira, če je srce veliko. Janja Garnbret pa, da prava moč šampiona ni v tem, koliko vrhov osvoji, temveč koliko src navduši in izpopolni.
Končni znesek, ki ga je Janja zbrala v okviru svojega ambasadorskega poslanstva v projektu Botrstvo v športu, bo razkrit novembra. A že zdaj je jasno, da je resnična vrednost drugje – v občutku povezanosti. Ta ostane.
Šport niso le zmage, šport je pripadnost. In v tistih 24 urah sem imela občutek, da smo eno – povezami med seboj in s sanjami, ki rastejo naprej.
Janja Garnbret je ambasadorka slovenskega turizma. Ponosna je na svojo zeleno domovino, zlasti na njen trajnostni razvoj. Prav zato ji je v veselje predstavljati Slovenijo in jo z izjemnimi športnimi dosežki postavljati na svetovni zemljevid.
Zelo mi je všeč, kako se je turizem v Sloveniji razvil – predvsem zato, ker je trajnost postala njegov osrednji steber. Čutim, da je to pristna vrednota, vtkana v samo bistvo naše dežele, ne pa zgolj prizadevanje za pridobitev zelenih oznak.
Janja Garnbret o slovenskem turizmu in trajnosti
Koroška s svojo neokrnjeno naravo in gozdovi vabi k obisku vse, ki iščejo aktivna doživetja in mir. Tu se skriva svet presenečenj – od skrivnostnega podzemlja Pece, ki ga lahko raziščete s kolesom ali kajakom, do pohodniških poti, ki vodijo skozi gozdove in doline. Slovenj Gradec, s svojo bogato zgodovino in toplim značajem, pa je čudovito izhodišče za raziskovanje zelenega Pohorja.
V Sloveniji vas na vsakem koraku čakajo izjemna doživetja. Ne glede na to, ali gre za naravne ali kulturne znamenitosti, lokalne dobrote ali nepozabne izkušnje – Slovenija se vas bo zagotovo dotaknila.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti