Veliki slovenski pesnik France Prešeren je v svoji Zdravljici, katere del je tudi slovenska himna, med drugim izpostavil in počastil Slovenke, »prelepe žlahtne rožice«. Med vsemi temi »rožicami« so vzklili nekateri še posebej žlahtni cvetovi, pogosto svojeglavi, a zato toliko bolj izjemni in dragoceni.
Mogočnih, izjemnih Slovenk, ki so izstopile iz množice, sicer ni malo. Najdemo jih na številnih področjih: v umetnosti, kulturi, športu, znanosti, politiki, gospodarstvu in pri humanitarnem delu. Tokrat izpostavljamo zgolj nekatere, ki so se s svojimi dosežki in karizmo med drugim navdihnile tudi doživetja in turistično ponudbo v krajih, od koder so prišle oz. kjer so delovale. Odpravite se po sledeh njihovih zgodb in morda najdete navdih tudi zase.
Visoka, vitka, nenavadno lepa, inteligentna, obdarjena z naravnim talentom za politiko in diplomacijo: tako zgodovina opisuje Barbaro Celjsko iz mogočne rodbine grofov Celjskih. S poroko z najvplivnejšim evropskim vladarjem 14. stoletja Sigismundom Luksemburškim, je tudi sama postala ena najvplivnejših žensk tistega obdobja. Postala ogrska, češka in nemška kraljica ter s tem najvišje kronana glava v slovenski zgodovini. Barbaro Celjsko in rodbino Celjskih grofov lahko spoznate z obiskom Starega gradu v Celju.
Drobna ženska močne volje in duha – tako bi lahko opisali Almo M. Karlin, »vplivnico« svojega časa, ki se je z malo denarja in pisalnim strojem podala okoli sveta. Za obdobje po prvi svetovni vojni je bilo to za žensko precej nenavadno. Odločna Celjanka je svoja osem let trajajoča pogosto nenavadna in eksotična doživetja je opisala v člankih in knjigah, ki so jih objavili v različnih državah, ter na predavanjih po evropskih univerzah in drugje. Njena dela imajo veliko vrednost, saj gre za unikatna in celovita popisovanja dežel, ki jih je obiskala. Njeno življenje in pot lahko spoznate v Pokrajinskem muzeju Celje in njeni hiši.
Ita Rina je bila nesporna kraljica filma v 20. in 30. letih 20. stoletja. Nekateri jo postavljajo ob bok Greti Garbi in Marlene Dietrich. Dvajsetletna Kraševka je svojo srečo poskusila v Berlinu, ki je bil takrat filmska metropola Evrope. In takoj so jo angažirali za snemanje filma. Njena kariera se je strmo dvigovala, k temu sta najbolj prispevala filma Erotikon (1929) in Obešenjakova Tončka (1930). Dobila je številne ponudbe iz hollywoodskih studijev, da bi svojo kariero nadaljevala in nadgrajevala v ZDA, je zaradi ljubezni zavrnila Hollywood in odšla v Beograd. Zgodbo o filmski lepotici lahko raziščete v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Samosvoja slikarka, ki je kljubovala družbenim normam konec 19. in začetku 20. stoletja ter živela po svojih pravilih. Za slikarsko kariero se je odločila zelo zgodaj, pri 16 letih. Njen opus obsega več kot 350 likovnih del, med katerimi velja omeniti sliki Poletje in Likarice, ki sta bili razstavljeni tudi na mednarodni razstavi v Parizu. Med najbolj znanimi deli je še Kofetarica, slika, ki je bila pri srcu tudi slikarki sami in je do konca življenja ni prodala. Danes izbrana dela Ivane Kobilce lahko občudujete v Narodni galeriji v Ljubljani.
Verjetno ste že slišali za Bolnico Franjo, svojevrsten spomenik humanosti, ki je med 2. svetovno vojno rešila življenje številnim partizanom. Bolnica je delovala skrita očem, v ozki soteski na območju Cerknega. Ime je dobila po izjemni zdravici dr. Franji Bojc Bidovec, ki je z veliko mero skrbnosti in požrtvovalnosti prevzela vodenje bolnišnice in poskrbela za njeno širitev. Sama je bila že pred vojno velikokrat izpostavljena življenjskim izzivom, ki so jo pripeljali do odločitve za zdravniški poklic. Po njen je imenovan tudi najbolj znani slovenski kolesarski maraton - Maraton Franja.
Skrivnostna čudodelka iz Slovenskih Konjic, kraljica s tremi kronami, Žužemberčanka v Hollywoodu. Napoelonova prijateljica. Kdo so ženske, ki so pustile svoj pečat v zgodovinskih mestih Slovenije, pa tudi širše?
Ena najboljših kuharskih mojstric na svetu je nase opozorila leta 2016, ko je sodelovala na dogodku Cook it Raw v konkurenci moških kolegov in že takrat navdušila. Sloves ji je prineslo sodelovanje v seriji Chef’s Table na Netflixu in leta 2017 je bila razglašena za najboljšo chefinjo na svetu. Kuharska samoukinja, ki je obesila kariero strokovnjakinje za mednarodne odnose na klin in se posvetila ustvarjanju v kuhinji, navdih črpa predvsem iz kulinarične tradicije Doline Soče. Njen ustvarjalni duh in spajanje lokalnih okusov na sodoben način je navdušilo tudi gastronomskega velikana Michelin, ki je Hiši Franko, Aninemu gastronomskemu »igrišču« namenil tri svoje prestižne zvezdice.
Plezanje Janje Garnbret je svojevrstna poezija v steni. Z neverjetno lahkotnostjo premaguje težavnostne izzive kot rešuje balvanske probleme. Nase je opozorila že kot najstnica in se v le nekaj letih razvila v najboljšo športno plezalko na svetu. Kot prva v zgodovini športnega plezanja je v eni sezoni zmagala na vseh tekmah v balvanskem plezanju, bila je prva, ki je na enem svetovnem prvenstvu (2019) osvojila vse tri naslove svetovne prvakinje in to ponovila še na evropskem prvenstvu 2022. V zgodovino športnega plezanja pa se je vpisala tudi kot prva olimpijska zmagovalka. Janja je tudi ambasadorka slovenskega turizma.
Simpatična alpska smučarka, ki se vsega loteva z nepogrešljivim nasmehom, je ena najboljših smukačic na svetu. Je ena redkih alpskih smučark, ki ji je uspelo na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih osvojiti zlato medaljo in naslov svetovne prvakinje v smuku. Čeprav so njeno kariero večkrat zaznamovale poškodbe, Ilka vedno znova vstane kot feniks iz pepela in se prebija v svetovni vrh hitrih disciplin. Ilka sicer živi v Mariboru in je ambasadorka slovenskega turizma.
Vas zanima, katera doživetja v Sloveniji so najbolj pri srcu Slovenkam, ki nosijo ime Slovenije v svet? Poiščite navdih za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, ustvarjanje v kuhinji ali raziskovanje zelene dežele.
Preskoči vrtiljakSlovenski alpinizem je dal številne vrhunske alpiniste, ki so skozi zgodovino osvajali najvišje vrhove sveta in preplezali številne prvenstvene smeri. Med izjemnimi alpinisti so tudi Slovenke, ki so bile ene prvih žensk na svetu, ki so konkurirale moškim kolegom v najbolj zahtevnih smereh.
Pionirki ženskega alpinizma v Sloveniji sta bili Pavla Jesih in Mira Marko Debelak, ki sta se s svojimi alpinističnimi podvigi v najtežjih smereh slovenskih Alp suvereno postavili ob bok najboljšim alpinistom.
Marija Štremfelj se je v zgodovino vpisala kot prva Slovenka na vrhu Mount Everesta, skupaj z možem Andrejem pa sta bila sploh prvi zakonski par na najvišjem vrhu sveta. Drzne slovenske alpinistke med drugim lahko spoznate v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in v zgodbi, ki razkriva njihov neizmeren pogum.
Če bi želeli našteti vse ženske, ki so kljubovale družbenim normam, pogumno in včasih trmasto sledile svojim sanjam in se dvignile iz povprečja, bi bil seznam zelo dolg. Med številnimi imeni, ki izstopajo, najdemo vrsto mojstric pisane besede, kot sta denimo pisateljica Zofka Kveder, tudi borka za pravice žensk, ter pesnica Lili Novy, ki sta med drugim izpostavljeni na mednarodni Poti pisateljic.
Imamo številne vrhunske športnice, ki so se vpisale med športne legende. Ena teh je alpska smučarka Tina Maze, dvakratna olimpijska in štirikratna svetovna prvakinja, ki ima še vedno v lasti rekordno število doseženih točk v eni sezoni svetovnega pokala. Alenka Artnik premika meje mogočega in ves čas izboljšuje svoje rekordne globine potapljanja na dah.
Ste vedeli, da imamo tudi Slovenko z Nobelovo nagrado za mir? Kot članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov je bila med prejemniki te prestižne nagrade leta 2007 tudi slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Vsak muzej ima svoje zaklade. Za vsakogar. Skozi muzejski hodnike in razstavne salone vejejo zanimive zgodbe iz preteklosti, ki burijo domišljijo. Če ste zamahnili z roko, češ, saj vas zaprašeni predmeti in zgodovinska dejstva ne ganejo prav dosti, si boste morda premislili, ko vas povabimo v ne ravno tipične muzeje. Prebudite svojo raziskovalno žilico in izberite muzej po svojem okusu.
Slovenija je dežela, ki vas preseneti na vsakem koraku s svojo izjemnostjo. Naj gre za naravo, kulturne zaklade ali njene ljudi.
Preskoči vrtiljakProsimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti