Ne glede na to, kdaj obiščete Slovenijo, leto 2017 bo postreglo s pisano malho dogodkov in doživetij. Vas zanimajo vrhunci turističnega koledarja Slovenije? Vsak letni čas ima svojega. Priporočamo vam, da na eno uho prisluhnete zvokom neokrnjene narave, drugega pa prislonite na kulturni utrip v slovenskih mestih.
Slovenija je zibelka alpskega smučanja v Srednji Evropi, kjer že stoletja uporabljamo smuči za premagovanje razdalj po svežem naravnem snegu. Zaradi te tradicije slovimo kot odlična smučarska destinacija, ki gosti nekaj najpomembnejših mednarodnih zimskih športnih tekmovanj. Za najljubše alpske smučarke lahko navijate na tradicionalni Zlati lisici, ki je na sporedu 7. in 8. januarja na Mariborskem Pohorju. Vzdušje bo čisto posebno, ker se od tekmovalne kariere dokončno poslavlja velika zvezdnica belega cirkusa, ena največjih alpskih smučark vseh časov in ambasadorka slovenskega turizma Tina Maze.
Med 4. in 5. marcem je v Sloveniji na sporedu moška preizkušnja v alpskem smučanju. Na legendarni progi v Kranjski Gori se bodo na tradicionalnem Pokalu Vitranc pomerili v slalomu in veleslalomu. Tekmovanje poteka od leta 1961, proga pa že od takrat velja za najtežjo tekmovalno progo Mednarodne smučarske zveze.
Vrhunec navijaškega vzdušja bo v Planici med 23. in 26. marcem. Dolina pod Poncami tradicionalno gosti finale tekmovanja v smučarskih skokih. Planiška letalnica bratov Gorišek je znana po tem, da se na njej postavlja rekorde. Zgrajena je bila leta 1969, od takrat pa se je zvrstilo kar 28 svetovnih rekordov, med njimi tudi tisti iz leta 1994, ko so skakalci preskočili razdaljo 200 m. Danes letalnica omogoča skoke do dolžine 250m. Pridite pogledat, kako se bodo izkazali Slovenski orli, kot smučarskim skakalcem pravimo v Sloveniji. Peter Prevc velja za najboljšega skakalca in rekorderja sezone 2015/2016.
V prestolnici Ljubljani z letom 2017 vstopamo v desetletje, posvečeno znamenitemu arhitektu Jožetu Plečniku. Poznamo ga kot največjega slovenskega arhitekta, ki je s svojimi mojstrovinami zaznamoval Ljubljano, Dunaj in Prago. Plečnikovo Ljubljano, kot ji radi rečemo, je velikan arhitekture zasnoval kot svetlo mesto po antičnem vzoru, kjer je vse, kar človek potrebuje za delo in prosti čas, za telo in duha, na dosegu koraka. Potem ko se sprehodite po nabrežjih Ljubljanice in se nagledate utripa na Tromostovju, ki je srce ljubljanskih srečanj, se lahko z delom Jožeta Plečnika pobližje seznanite v Plečnikovi hiši blizu Trnovskega mostu, ki je eden redkih mostov na svetu, na katerem rastejo drevesa. Hiša je danes preurejena v muzej, ki je prejel nominacijo za najboljši evropski muzej – EMYA 2017.
Prestolnica Slovenije slovi po živahnem dogajanju in odlični ponudbi kulturnih dogodkov skozi vse leto. Zimske temperature bo dvigoval festival Ment Ljubljana, ki je že postal eden najpomembnejših glasbenih festivalov v regiji. Od 1. do 3. februarja bo na desetih prizoriščih gostil več kot sto mednarodnih in domačih glasbenih ustvarjalcev, promotorjev, založnikov in drugih iz sveta sodobne glasbe.
V istem času se bo na Ptuju, v najstarejšem slovenskem mestu, začelo ogrevanje za kurentovanje, ki je eden največjih etnografskih festivalov v Evropi. Kurent je tradicionalen slovenski pustni lik, ki z rožljanjem zvoncem, pripetih na ovčji kožuh, odganja zimo in kliče dobro letino. Ta bajeslovni junak, ki je simbolno povezan z vinsko trto, je znan tudi kot bog veselja in vina v slovanski mitologiji. Prav na Ptuj segajo začetki organiziranega kletarjenja pred več kot sedmimi stoletji, Ptujčani pa bodo najbolj veselo nazdravili, ko jim uspe vpis lika kurenta na seznam Unescove žive dediščine. Letošnji vrhunec že 57. Kurentovanja je načrtovan 25. in 26. februarja z Velikim karnevalskim balom in Mednarodno karnevalsko povorko, ki privabi maske iz vse Evrope in več kot 50.000 obiskovalcev.
Ko Slovenija zacveti, imamo veliko razlogov za praznovanje in veselje. Toplemu delu leta nazdravimo na vseslovenskem Festivalu vin in oljčnih olj v Šempasu na Goriškem. Najlepše je, ko se travniki in sadovnjaki po vsej državi pokrijejo s cvetnimi preprogami. Takrat Slovenci množično začnemo obuvati pohodniške čevlje in hitimo polniti pohodniške dnevnike. Spomladi se začenjajo tudi festivali pohodništva iniciative Slovenija hodi, ki se nadaljujejo v poletje in jesen. Otvoritev sezone pohodništva se v začetku aprila zgodi v Brdih, med romantičnimi griči, polnimi vinske trte, oljčnih in sadnih dreves. Junija se briška drevesa šibijo pod težo velikih, hrustljavih češenj, ki so jih nekoč izvažali v bližnje evropske prestolnice, kot je Dunaj, in to kar na kolesih. Ne zamudite praznika češenj, ki je med največjimi kulinaričnimi festivali v Sloveniji.
Poletje je idealen čas za aktivne počitnice na prostem. Slovenske Alpe vabijo na pohodniške podvige, pa naj bo v kraljestvo Zlatoroga v Julijcih, v osrčju Triglavskega narodnega parka, ki je eden najstarejših v Evropi, na Kamniško-Savinjske dvatisočake ali na vrhove verige Karavank. Kot idilični alpski središči na Gorenjskem slovita Kranj z urbano noto in pravljični Bled z edinim slovenskim otokom sredi jezera, ki ga najdete na največkrat poslanih razglednicah iz Slovenije v svet. Mnogi ljubitelji aktivnosti na prostem so zaljubljeni v dolino reke Soče in Kranjsko Goro. Poleti se je užitek osvežiti v slovenskih jezerih, rekah in morju, ki slovijo po svoji čistosti.
Jesen v Sloveniji diši ne po bučah, kakijih, kostanju in vinu. Slovenci v novembru po vsej državi praznujemo prihod mladega vina. Ne zamudite Festivala stare trte in martinovanja v Mariboru, drugem največjem slovenskem mestu na vzhodu države, kjer še danes obrodi najstarejša trta na svetu.
Posebej slavnostna je letošnja jesen tudi zaradi obeleževanja velikih mejnikov slovenske zgodovine. Konec oktobra se bo s spominom na Čudež pri Kobaridu sklenila vrsta obletnic, povezanih s stoletjem od konca 1. svetovne vojne. V dolini Soče, kjer se je odvijalo najsrditejše bojevanje človeka v visokogorju v zgodovini, po sledeh Soške fronte danes poteka Pot miru od Alp do Jadrana, ki pripoveduje zgodbe sredi neokrnjene narave in spektakularnih razgledov.
Slovenija se je pridružila tudi vseevropskemu praznovanju 500-letnice reformacije, ki jo je na Slovenskem zaznamoval izid prvih knjig. Ljubljana kot prestolnica Slovenije in Puconci na vzhodu države kot središče evangeličanske cerkve sta bili razglašeni za evropski mesti reformacije.
Začutite utip festivalskega dogajanja, spoznajte naravno in kulturno dediščino Slovenije in okusite dobrote slovenske kuhinje.
Na festivalih po Sloveniji lahko spremljate najpomembnejše izvajalce z vsega sveta.
Okusi Slovenije so okusi različnih pokrajin.
Soča, reka tisočerih posebnosti
Spoznajte največje arhitekturne zaklade Slovenije.
Alpska Slovenija v osrčju gora, ob jezerih in rekah. Obiščite Triglavski narodni park, Bled, Bohinj, Kranjsko Goro, dolino Soče.
Glavno mesto Slovenije in Zelena prestolnica Evrope 2016. Očarljivo in živahno mesto vas bo navdušilo na vsakem koraku.
Nastavitve zasebnosti