Slovenija, skriti dragulj Evrope, vas ne bo očarala le s svojimi naravnimi lepotami, temveč tudi z bogato dediščino oblikovanja, ki ga odlikujejo srednjeevropska eleganca, mediteranski temperament in podalpska iznajdljivost. Slovensko oblikovanje se je po drugi svetovni vojni razcvetelo na krilih modernizma in novega družbenega reda – velika proizvodna podjetja so zaposlovala oblikovalce, ki so ustvarjali lepe, privlačne, uporabne in široko dostopne predmete, katerih pomembni značilnosti sta bila visoka kakovost in dolgoživost. Pa kaj, če so imela vsa stanovanja enako kuhinjo! Oranžna kuhinja Marles, ki je z leti dobila več različic, je bila ponos vsake družine, Murin plašč si nosil desetletje, vsak malček je obul Cicibanove čevlje, Gorenjev pralni stroj je bil sinonim za kakovost tudi zunaj Jugoslavije, Iskrin telefon Eta 80 pa je postal zaradi svoje inovativnosti in čistih linij najbolj kopiran izdelek na svetu!
Vrhunci slovenskega oblikovanja so nastali pod prsti naših arhitektov tako imenovane ljubljanske šole, ki so imeli znanje, širino, instinkt in so znali svoje ideje smelo združiti z zakonitostmi proizvodnje. Prav zaradi njih je zgodovina slovenskega oblikovanja bogata pripoved o inovacijah, strasti in kulturni identiteti. Obdobje modernizma je rodilo mnoge ikonične predmete slovenskega oblikovanja, kot sta denimo počivalnik Rex Nika Kralja in Kiosk K67 Saše J. Mächtiga, ki so postali navdih za nove generacije vizionarjev oblikovanja. Potujte z nami skozi čas, kulturo in inovativnost naroda, ki s svojo ustvarjalnostjo navdihuje svet!
Je s svojo zložljivostjo in ergonomskimi linijami postal simbol brezčasnosti in je danes del stalne zbirke newyorškega muzeja MoMA ter mnogih slovenskih domov.
Univerzalni modularni kiosk Saše J. Mächtiga je preoblikoval urbano krajino mest in postal emblem sodobnega urbanega oblikovanja.
Telefon, ki ga je za Iskro oblikoval Davorin Savnik, je bil tehnološki in oblikovalski fenomen svojega časa in je bil izbran za uradni telefon olimpijskih iger v Moskvi.
Izjemna ustvarjalka Janja Lap je slovensko bivalno kulturo najbolj zaznamovala z oblikovanjem stekla. Eden njenih znamenitih kosov je tudi kozarec Gubanka.
Omogoča otrokom ustvarjanje različnih oblik in struktur, s čimer spodbuja motorične spretnosti. Po načrtih Nika Kralja iz leta 1976 so jo začeli izdelovati šele pred kratkim.
Iskrina Minirama v različnih živih barvah je bila prvi prenosni televizor v Jugoslaviji, ki ga je bilo možno vzeti tudi na kampiranje.
Foto: Domen Pal, Jurij Lozić, Janez Kališnik; Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Nekateri kultni predmeti slovenskega oblikovanja so razstavljeni širom sveta, tudi v slovitem newyorškem muzeju MoMA. Kje pa lahko zgodbe in predmete odkrivate v Sloveniji? Kar nekaj muzejskih zbirk hrani in predstavlja raznolikost uporabnega oblikovanja. Ste vedeli, da lahko celo v Parku vojaške zgodovine v Pivki vstopite v tipično dnevno sobo sedemdesetih ali osemdesetih let prejšnjega stoletja? Tam imajo svoje depoje tudi številni muzeji.
Preskoči vrtiljakNa vrhuncu modernizma in razvoja domače industrije je leta 1963 v Ljubljani nastal mednarodni Bienale industrijskega oblikovanja (BIO), eden prvih in najpomembnejših te vrste na svetu, ki je v času železne zavese povezal Vzhod z Zahodom ter Slovenijo postavil na svetovni zemljevid oblikovanja. Skozi desetletja je BIO postal dinamična platforma za izmenjavo idej, inovacij in vizij prihodnosti, danes pa je predvsem laboratorij, ki spodbuja dialog med oblikovalci, umetniki in raziskovalci ter razmislek o sistemih, ki oblikujejo naše vsakdanje življenje. Naslednji BIO 29 bo potekal med 19. novembrom 2026 in 4. aprilom 2027.
Foto: BIO27 Super Vernaculars, Klemen Ilovar
Sodobni slovenski oblikovalci ostajajo v mnogih pogledih zvesti modernizmu, hkrati pa v duhu globalnih trendov prevprašujejo ustaljene življenjske koncepte, politike in identitete ter namenjajo posebno pozornost trajnosti, zeleni prihodnosti in tradiciji. Z novimi materiali in inovativnimi pristopi ustvarjajo oblikovalske rešitve, ki niso le estetsko dovršene, temveč tudi družbeno in okoljsko odgovorne. Preplet korenin z vizijami prihodnost odraža edinstveni duh slovenskega oblikovanja, ki rezultira v številnih mednarodno nagrajenih izdelkih. Nekaj vam jih predstavljamo v nadaljevanju.
Stol Ribbon
Ženstven stol, ki ga krasi značilna pentlja, združuje romantično estetiko, igrivost, prefinjenost in moderni dizajn, je oblikovala mednarodno priznana Nika Zupanc.
Flow
Navdih za kolekcijo elegantnih steklenih izdelkov vodilne slovenske oblikovalke stekla Tanje Pak je bilo gibanje vode, kar ji daje občutek lahkotnosti in dovršene estetike.
Eclipse
Leseni okvir, svetloba in senca tvorijo skupek medsebojno povezanih elementov, ki spremenijo vsako steno v brezčasen zaslon. Svetilko Eclipse je oblilkoval Tilen Sepič.
Avtodom Action
Nina Mihovec je za podjetje Adria Mobil oblikovala kompakten, funkcionalen in estetsko dovršen avtodom za vse ljubitelje nepozabnih dogodivščin.
Luč Vitka
Vitka svetila Janeza Mesariča so harmonija oblike in svetlobe, minimalistična in elegantna svetlobna telesa, ki jih odlikujeta decentnost in prilagodljivost.
Stol Beatnik
Domiselni stol podjetja Donar iz recikliranih materialov in samostojno zvočno postajo lahko postane sredi polnega prostora vaš zasebni kokon.
Blatnik Musguard
Kolesarski blatnik, ki ga je zasnoval Jurij Lozič, je idealna izbira za vse urbane kolesarje, saj je enostaven za nameščanje, pa še kul je videti!
Elan Voyager
So prve zložljive karving smuči na svetu, ki navdušujejo z inovativnostjo in praktičnostjo. Združujejo vrhunsko zmogljivost in enostavnost transporta.
Tekaški čevelj Alpina
Tekaški čevelj, ki ga za podjetje Alpina je oblikoval Jure Miklavc, združuje napredno tehnologijo in ergonomski dizajn ter nudi optimalno podporo in udobje.
V okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO deluje Center za kreativnost, ki pripravlja dogodke, povezuje oblikovalsko stroke in izobražuje mlade generacije oblikovalcev in ustvarjalcev. Bdi tudi nad katalogom izdelkov z oznako Made in Slovenia – skrbno in strokovno izbranih izdelkov in spominkov, ki odražajo vizualno in oblikovno odličnost, identiteto in dediščino Slovenije.
Majhna Slovenija, velika oblikovalska imena. Njihova oblačila in modne dodatke nosijo največje svetovne zvezde, kot sta Lady Gaga, ki jo je pred leti v impresivno oblačilo iz črne svile in umetnega usnja oblekel Peter Movrin, in Cardi B, ki jo je za naslovnico revije Rolling Stone odela Tanja Vidic, nekdanja oblikovalka luksuznega nakita Lara Bohinc, ki se je preusmerila v oblikovanje pohištva, pa je s svojimi kozmičnimi kosi tako navdušila Otočane, da ji je pokojna kraljica Elizabeta podelila prestižni naziv MBE.
Nekatere slovenske modne oblikovalke in oblikovalci so po zatonu močne slovenske tekstilne industrije odšli v tujino in tam uspeli, drugi pa so ostali doma, kjer z neusahljivo kreativno energijo in eksperimentiranjem presegajo čas, v katerem živimo, ter gradijo svoje znamke, ki prejemajo prestižne nagrade doma in v tujini. Med njimi je tudi prva dama slovenske mode, Marjeta Grošelj, ki že skoraj 60 let oblikuje svoje ikonične usnjene torbice.
Prepustite se hipnotičnemu vzdušju osrednjega modnega dogodka v Sloveniji, ki v jesenskem času predstavlja najbolj sveže modne zgodbe Slovenije z gosti.
V Ljubljani in drugih slovenskih mestih imajo svoje ateljeje številni modni oblikovalci, oblikovalci modnih dodatkov in filigranskega nakita – vstopite, obiščite jih! Nekateri se združujejo v zadruge, trgovine in ateljeje s konceptom – takšna sta denimo Zoofa in Juvelirij v Ljubljani. V ljubljanskem Centru Rog delujejo številni labi, kjer lahko pod mentorstvom uveljavljenih oblikovalcev in obrtnikov tudi sami spoznate delo snovalca uporabnih ali dekorativnih izdelkov. Vse več pa je tudi kreativnih delavnic, ki popotnike vabijo v ateljeje, da si sami izdelajo kreativni, tudi modni spominek.
Ko vas na potovanje, počitnice, oddih vabi kultura, izberete Slovenijo kot deželo zanimive dediščine in živahne sodobne ustvarjalnosti. Reprezentativni tematski vodnik vabi k odkrivanju mest po meri ljudi , predstavlja slovensko moderno in kulturno transverzalo mest. Navdihuje s transformativno močjo sodobnih umetniških praks in vabi na potovanja skozi čas po zgodovinskih mestih Slovenije.
Arhitekturne stvaritve velikih mojstrov kova Jožeta Plečnika ali Edvarda Ravnikarja – in sodobna podoba, ki jo z kdaj futurističnimi projekti mlajše generacije arhitektov, dobivajo slovenska mesta. Galerije in muzeji s stoletno tradicijo – in mlada kreativna središča, kjer vrvi od sodobnih praks in energije. Slovenski umetnosti in kultura dajeta svojstven pečat destinaciji, ki vabi k odkritjem, ki vas bodo navdihnila.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti