Če bi svetovna popotnica in vsestranska ženska Alma Maximiliana Karlin živela v današnjem času, bi zagotovo veljala za eno najbolj popularnih popotniških vplivnic. Čeprav njena življenjska pot ni bila vedno posuta s cvetjem, so njena potovanja navdih tudi za sedanje generacije popotnikov. V svojem življenju je prepotovala več kot 60 držav. Vsa svoja doživetja je prenesla na papir, s potovanj pa ustvarila bogato zbirko predmetov z vsega sveta. Njena izjemna energija je navdihnila tudi našo virtualno popotnico Almo, ki vam bo z veseljem pomagala pri raziskovanju Slovenije. A najprej podrobneje spoznajmo, kdo je bila Alma M. Karlin.
Tako kot njena življenjska zgodba je tudi »statistika« Alme M. Karlin izjemna. Tu je nekaj najbolj zanimivih številk iz njenega življenja.
Zdaj sem samo še državljanka sveta. Vse moje dejanje in nehanje mora služiti človeštvu.
Alma M. Karlin
Vpišite izbrano destinacijo za več informacij o aktivnostih.
Legenda svetovnega popotništva in vrhunska mojstrica popotniške literature. Pionirka potovanja work and travel (delaj in potuj), ki se je na svoji poti okrog sveta na začetku 20. stoletja sicer preživljala z intelektualnim delom, a se ni ustrašila niti nobenega fizičnega dela. Poliglotka, ki je z ljudmi po vsem svetu govorila v desetih jezikih. Vplivnica svojega časa, ki je s svojimi popotniškimi dosežki in potopisi navduševala množice. Nekateri so celo rekli, da si za svoj pogum in neuklonljivo voljo zasluži Nobelovo nagrado.
Po svojem nazorskem prepričanju je bila državljanka sveta. Nomadka ne le geografskih širin, temveč tudi duhovnih globin, ki so se napajale iz teozofskega prepričanja, da vse poti vodijo na vrh iste gore. Ljubiteljska slikarka s posebej izšolanim očesom za rastline, antropologinja, ki je na vseh koncih sveta vneto zbirala ohranjene mite in legende, vraže in zgodbe o urokih. In ženska z neuklonljivo hrbtenico, ki se ne v besedi ne v dejanjih ni nikoli ustrašila reči ne vojnam, nasilju, totalitarnim režimom. To je Alma M. Karlin in njena zgodba, bolj pustolovska od vsakega filma.
Drznemu pripada svet, tega sem se vedno držala. Kdor ne poskusi preseči ozkih meja njemu prvotno danega obzorja, kdor se nikoli ne spusti v globine življenja in nikoli ne zapusti zemlje, da bi v duhu zalebdel v višjih in čistejših sferah, ta je resda tudi živel, toda le kot sviloprejka v svojem kokonu. Življenje je raziskovanje še neznanega.
Alma M. Karlin
Ob rojstvu v času dvojne monarhije Avstro-Ogrske leta 1889 so ji napovedali, da ne bo dolgo živela ali da bo duševno zaostala. Pa je iz uporniškega duha, ki jo je spremljal vse življenje, preživela. V multikulturnem Londonu je opravila izpite iz osmih tujih jezikov, se zgodaj zapisala znanju, neodvisnosti in svobodi.
V času, ko so lahko ženski odvzeli državljanske pravice, če je brala, pisala ali potovala, se je Alma M. Karlin konec leta 1919 s skromnimi sredstvi za dobrih osem let sama odpravila na pot okrog sveta. Želela je vse spoznati, vse razumeti, vse izkusiti. Drzno je verjela, da ji bo samostojno izbrana pot ponudila veliko več kot takrat tipično življenje ženske v malomeščanskem in provincialnem Celju. Njena edina spremljevalca na poti okrog sveta sta bila kovček, v katerega je spravila svoj lastnoročno spisani slovar desetih jezikov, in prenosni pisalni stroj Erika, ki je postala njena najboljša prijateljica.
Alma je ambiciozno sledila svojim sanjam, da bo med svetovnimi popotniki in raziskovalci postala drugi Kolumb, med pisatelji avanturistične proze pa drugi Louis Stevenson. Med potjo okrog sveta je obiskala več kot 60 držav, se ves čas sama preživljala z intelektualnim ali fizičnim delom, pisala popotne skice za številne evropske in svetovne časopise, snovala literarna dela, slikala rastline, zbirala etnološke predmete, vraže in uroke. Komaj kdo bi ji bil v njenem popotniškem in ustvarjalnem nemiru še danes kos.
Morda bi kdo v njenem času rekel, da ni s tega planeta, saj je s svojo nenavadno osebnostjo, vseobsegajočim znanjem in radikalnimi dejanji veljala za nekaj povsem drugačnega, kar je bilo značilno za tisti čas. A je le sledila svojim sanjam. Ni se pustila ukalupiti strogemu bontonu in uveljavljenim normam, ampak je iskala svobodo in potešitev svojega radovednega duha. Drznila si je narediti korak naprej in zato spisala svojo neverjetno zgodbo, čeprav je bila zaradi svojega odklona pogosto prezrta.
Čeprav se je Alma zavedala, da je življenje pisatelja posuto s trni in vse prej kot lahko, je vztrajala v tej poklicanosti in razvila svoj prepoznavni stil. V 30. letih prejšnjega stoletja so jo njeni potopisi »Samotno potovanje«, »Urok Južnega morja« in »Doživeti svet« izstrelili v sam svetovni vrh popotniške literature. O njih je poročalo več sto časopisov po vsem svetu, po podatkih založbe Wilhelm Köhler naj bi se jih nabralo kar za debelo knjigo. Almina popotniška dela imajo veliko vrednost, saj gre za unikatna in celovita popisovanja dežel, ki jih je obiskala.
Najbolj pustolovski popotni dnevnik našega časa. Alma M. Karlin ni odkrivala novih svetov, toda dogodivščine vsakdanjega življenja, ki jih je doživela na svojem potovanju okrog sveta, so bolj napete in vznemirljivejše kot poročilo marsikatere raziskovalne odprave.
Deutsche Kolonialgesellschaft
V primerjavi s tem, kar je doživela Alma M. Karlin, so bila potovanja naših velikih raziskovalcev udobni sprehodi.
Das Echo, Berlin
Almina dela so navdušila tudi posameznike, in na dan so prišle celo pobude za Nobelovo nagrado.
Za svoje literarne dosežke si zaslužite Nobelovo nagrado. Prebral sem mnogo potopisov, toda nobeden, prav nobeden ni bil napisan tako čudovito, s toliko srčne krvi, kot je Vaš.
Generalni polkovnik M. iz kraja E.
Alma M. Karlin je med svojo potjo okrog sveta zbirala, kupovala ali dobila v dar številne etnološke in umetniške predmete. Danes njena zbirka, ki jo hranijo v Pokrajinskem muzeju v Celju, predstavlja svojevrsten kabinet čudes. V njem najdemo skrivnostni kipec Li Tieguaja, ki naj bi imel posebne magične moči. Pa kitajski obredni denar za sežiganje ob pogrebu, številne pahljače, tudi kimono (yukata), Almino najljubše oblačilo.
Vir: Pokrajinski muzej Celje
Družbo jim delajo ljubke školjke, hrošči enormnih velikosti in ogromna semena s številnih pacifiških otokov, poročna in pogrebna obleka ter sulice s Papue-Nove Gvineje, srebrno vezena torbica iz Pakistana ter druge dragocenosti. Sijajna priložnost, da z obiskom neverjetnega kabineta čudes podoživimo Almino edinstveno popotovanje okrog sveta!
Vir: Narodna in univerzitetna knjižnica
Presenetljivo odkritje »Popotnih dnevnikov« iz let 1934-36 je razkrilo, da Alma ni prepotovala le vsega sveta, temveč da je kot navdušena pohodnica ter velika ljubiteljica narave prehodila domala tudi skoraj vso Slovenijo. Peturno pohajkovanje je bilo zanjo kratek sprehod, sedem ur hoje pravi pohod, deset ur pa izvrsten pohodniški dosežek. In to ob skromni hrani, obleki in obutvi, tudi v nemogočih vremenskih razmerah. Nagrada je bila vedno neokrnjena narava, sredi katere se ji je utrnila tudi marsikatera ustvarjalna misel.
Peš je odkrivala domače Celje in njegovo okolico, Laško, Braslovče in grad Žovnek, vse pomembnejše kraje Zgornje Savinjske doline, vključno z Logarsko dolino, Jurklošter, skrivnostno dolino Gračnice, pa vse kraje od Celja do Rogaške Slatine, Krško in Trško goro, Kozjansko, Gorenjsko in druge konce Slovenije.
Čeprav je Alma videla skoraj ves svet, je še vedno obnemela ob razgledu z domačega Miklavškega hriba ali s Starega gradu Celje, kjer so nekoč domovali znameniti grofje Celjski. Izstopimo z vlaka na celjski glavni železniški postaji, od koder se je Alma odpravila na pot okrog sveta in na svoja potepanja po Sloveniji, postojimo pri njenem kipu na Krekovem trgu in odprtega uma stopimo po njenih sledeh na dogodivščine v središče mesta.
Preskoči vrtiljak
Kam so vodile Alme najljubše poti v Sloveniji? V Laško! Pohodniki se lahko od laškega gradu povzpnejo na Hum, za Almo domala sprehajalni cilj. Pri botanični tabli se seznanimo z rastlinami, ki jih je skicirala na svoji pot na vrh grebena s sedmimi vrhovi. Priljubljeni Almin pohod pa še danes vodi po Poti treh cerkva do Krištofa, Šmihela in Sv. Katarine v Kuretnem. Pot lahko sklenemo v Hotelu Špica, kjer je nekoč Alma uživala v slastnem golažu in pivom iz prvovrstne lokalne pivovarne, tako nekoč kot tudi danes znane po vsem svetu.
Pot med Celjem in Laškim je Alma M. Karlin v 30. letih prejšnjega stoletja sama ali v družbi svojih gostij z vsega sveta pogosto prehodila kar peš. Včasih je pri tem zavila mimo svoje zidanice v Pečovniku, v kateri je živela po 2. svetovni vojni do svoje smrti leta 1950 in ki je danes preurejena v Spominsko hiše Alme M. Karlin. Do nje iz Zagrada vodi 188 strmih stopnic, mala malica za pohodniške duše. Pot lahko nadaljujemo mimo Celjske koče do Svetine, ene najlepših hribovskih vasic. Alma si jo zaradi miru in zelenja izbrala za svoje zadnje zemeljsko počivališče.
Avtorica zgodbe Alma M. Karlin – svetovna popotnica in »vplivnica« svojega časa:
Jerneja Jezernik, dolgoletna raziskovalka življenja in dela Alme M. Karlin, nagrajenka mire Slovenskega centra PEN 2023 za raziskovalno, publicistično in literarno delo Alme M. Karlin. Profesorica slovenščine in nemščine. Avtorica prve monografije o življenju in delu Alme M. Karlin "Alma M. Karlin, državljanka svet" (Mladinska knjiga 2009), monografije "Nisem le napol človek: Alma M. Karlin in njeni moški" (Sanje, 2016) in avtorica prve nemške biografije o Almi "Alma M. Karlin: Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt" (Drava, 2020), ki se je uvrstila med 30 najboljših knjig (Hotlist 2020) neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb. Prevajalka 17 Alminih knjig v slovenščino in avtorica njihovih spremnih besed. Urednica in izdajateljica 7 Alminih knjig za nemško govorno območje (založbi Aviva iz Berlina in Drava iz Celovca). Prevajalka, urednica in avtorica spremnih besed 8 knjig v seriji "Z Almo v svet". Soavtorica razstave "Peš po domačih krajih" (2023), ki je gostovala v Celju, pred Cankarjevim domom in kot potujoča razstava v več kot desetih krajih po Sloveniji. Strokovna sodelavka razstave "Alma Maximiliana Karlin - Schriftstellerin" (2023) v Haus am Dom v Frankfurtu in strokovna vodnica po razstavi. Pomočnica pri ureditvi zapuščine Alme M. Karlin v Staatsbibliothek zu Berlin.
Zgodba je nastala na podlagi omenjenih publikacij v slovenskem in nemškem jeziku ter na podlagi še neobjavljenega gradiva v Rokopisnem oddelku NUK pod številko Ms 1872 in v Staatsbibliothek zu Berlin ter na podlagi pričevanj oseb, ki so bile prek svojih sorodnikov povezane z Almo M. Karlin in jih avtorica prispevka hrani v osebnem arhivu.
Dodatni uporabljeni viri (po abecednem redu avtorjev):
Barbara Trnovec: Kolumbova hči, življenje in delo Alme M. Karlin (Celje : Pokrajinski muzej, 2015)
Več o objavljenih in neobjavljenih delih Alme M. Karlin tudi na straneh Osrednje knjižnice Celje.
Na svobodnih poteh je svojo domovino prepotovala butično, zeleno in trajnostno. In z lokalno kulinariko. Nekoč sta bila to zeleni silvanec in domača klobasa, danes pa okusne lokalne specialitete, pripravljene po tradicionalnih slovenskih receptih. Da o slastni rujni kapljici niti ne govorimo! Sledite njenim potem in odkrivajte Slovenijo kot Alma.
Preskoči vrtiljakAlma M. Karlin si je s svojo izjemnostjo in prodornostjo zaslužila mesto med izjemnimi Slovenkami. Teh ni sicer ni malo. Najdemo jih na številnih področjih: v umetnosti, kulturi, športu, znanosti, politiki, gospodarstvu in pri humanitarnem delu. Spoznajte še nekaj imen, ki delajo družbo Almi in so navdihnile zanimiva doživetja.
Se je ob prebiranju življenjske zgodbe Alme M. Karlin prebudila vaša popotniška žilica? Ne čakajte, ampak se podajte na potep po slikoviti, zeleni Sloveniji in odkrijte še več izjemnih posameznikov in kotičkov, ki nosijo ime dežele v srcu Evrope v svet.
Preskoči vrtiljak
Slika je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence
Nastavitve zasebnosti