10 let GIZ Pohodništva in kolesarjenja je zgodba o uspešnem razvoju outdoor produktov
Letos poteka 10 let od ustanovitve Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Pohodništvo in kolesarjenje, ko je bila podpisana ustanovna pogodba Združenja za pohodništvo, ki se mu je leto kasneje pridružil še turistični produkt kolesarjenja.Slovenska turistična organizacija (STO) že od samega začetka sodeluje kot strateški partner GIZ, tako na razvojnem kot promocijskem področju.
Slovenija ob upoštevanju aktualnih trendov v turizmu razvija turistične produkte, ki nagovarjajo zahtevne obiskovalce, ki iščejo raznolika in aktivna doživetja v neokrnjeni naravi. Med njimi imata v okviru razvoja ponudbe aktivne sprostitve in doživetij v naravi poseben pomen produkta pohodništva in kolesarjenja.
Slovenska turistična organizacija velik pomen pri razvoju t.i. outdoor turističnih produktov namenja produktoma pohodništva in kolesarjenja, še posebej pa od leta 2005, ko je bila sprejeta strategija pohodništva, kasneje tudi kolesarjenja. Ob 10-letnici ustanovitve GIZ pohodništva in kolesarjenja mag. Maja Pak, direktorica STO poudarja: »»Iskrene čestitke vsem članom GIZ ob desetletnici delovanja. Že od samega začetka STO sodeluje kot strateški partner GIZ pohodništva in kolesarjenja. Slovenija je raj za pohodnike in kolesarje oziroma outdoor aktivnosti, ki turistom omogočajo pristna doživetja v neokrnjeni naravi. Gre za enega od ključnih turističnih produktov, ki ji posebno pozornost posveča tudi aktualna turistična strategija,« izpostavlja mag. Pak in dodaja: »Produkta pohodništva in kolesarjenja sta še posebej izpostavljena v ključnih projektih STO, kot so Dirka po Sloveniji, Ironman 70.3 Slovenian Istria ter infuencerski projekt Cycling Ambassadors of Slovenia. Velik poudarek posvečamo tudi predstavitvi aktivnih pohodniških in kolesarskih doživetij tujim vplivnim medijem ter organizatorjem potovanj. Tako smo v letošnjem letu v sodelovanju z GIZ pohodništvo in kolesarjenje izvedli 33 študijskih potovanj ter gostili 87 predstavnikov tujih uglednih medijev in digitalnih vplivnežev. Letno izvedemo tudi vrsto predstavitev na izbranih mednarodnih turističnih borzah in sejmih v številnih evropskih državah, kot sta predstavitvi na sejmih Fahrrad und Erlebniswandern in Tour Natur v Nemčiji ter nastop na sejmu Adventure Travel Show v Londonu. Produkta pohodništva in kolesarjenja sta vključena v številne publikacije STO, s katerimi predstavljamo Slovenijo kot destinacijo za odlična aktivna doživetja, v partnerskem sodelovanju z GIZ pa izdamo tudi publikaciji Kolesarjenje v Sloveniji in Pohodništvo v Sloveniji.«
STO je že leta 2005 vsled velikega pomena outdoor produkta pripravila Strategijo razvoja turističnega produkta pohodništva v Sloveniji, ki vsebuje vrsto strateških ukrepov za povečanje prepoznavnosti in kakovosti, ureditev infrastrukture in razvoja človeških virov v pohodniškem turizmu. V naslednjih letih so bile s strani STO izvedene številne aktivnosti in priprave in tako je bila marca 2008 podpisana Ustanovna pogodba združenja za pohodništvo, GIZ Pohodništvo, ki je združevalo 16 obratov z znakom specializacije za pohodništvo, podeljenih s strani STO. V letu 2009 se je združenje razširilo še s produktom kolesarjenja ter tako postalo GIZ Pohodništvo in kolesarjenje. V strategiji razvoja pohodništva in kolesarjenja je kot eden izmed osrednjih in merljivih ciljev izpostavljena specializacija nastanitvenih objektov za pohodnike in kolesarje ter ustanovitev združenja tovrstnih namestitev. Glavni cilj združenja je promocija produktov predvsem na tujih trgih in skrb za razvoj v smislu zagotavljanja dobrih podlag za razvoj produktov.
V desetih letih so se zamenjali trije predsedniki skupščine. Damjana Pintarja (2008 – 2010) je nasledil Jože Duh (2010 – 2014), njega pa Ivan Hribar, ki mu predseduje še danes.
Jože Duh, predsednik skupščine GIZ 2010 - 2014 je ob obletnici povedal: »Predsednik skupščine GIZ pohodništvo & kolesarjenje sem postal leta 2010 in ga vodil dve mandatni obdobji do leta 2014. To je bilo obdobje, ko je GIZ iskal začetne prave poti za predstavitev ponudbe aktivnega dopusta na turističnem trgu predvsem v tujini, pridobival nove člane in z majhnimi sredstvi poskušal narediti kar največ. Uspeli smo povečevati prepoznavnost ponudbe pohodništva in kolesarjenja tudi v manj znanih turističnih področjih Slovenije, kar je bil eden od pomembnih ciljev. S pomočjo Slovenske turistične organizacije je postajal produkt pohodništvo in kolesarjenje vse pomembnejši in sledil turističnim trendom na trgu. Tudi za prihodnje si želimo aktivnega delovanja.«
Predsednik skupščine GIZ pohodništvo in kolesarjenje Ivan Hribar dodaja: »Gospodarsko interesno združenje za pohodništvo in kolesarjenje Slovenije zelo aktivno uresničuje nacionalno strategijo razvoja slovenskega turizma kot aktivna, zdrava in zelena destinacija. Z našimi aktivnostmi smo skupaj s Slovensko turistično organizacijo veliko prispevali k prepoznavnosti v tujini in predstavili izredne možnosti za pohodništvo in kolesarjenje. V desetih letih delovanja smo dosegli velik napredek na področju razvoja dejavnosti in izobraževanja nastanitvenih ponudnikov ter prebivalcev. V veselje nam je, da vedno več Slovencev in tujih gostov odkriva naše naravne lepote, na kolesu ali peš.«
Marko Lenarčič, dolgoletni direktor Združenja za pohodništvo in kolesarjenje poudarja: »GIZ Pohodništvo in kolesarjenje je v desetih letih pozicioniralo produkta pohodništva in kolesarjenja s podporo članov in partnerjev ter strateškega partnerja STO na evropski zemljevid in tako pomembno vplivalo na prihod tujih obiskovalcev, ki povprašujejo po teh produktih v Slovenijo. Po drugi strani združenje v razvojnem delu pomembno vpliva na izboljšanje označevanje pohodniških, kolesarskih poti, izboljšanje zakonodaje povezane s produktoma ter vpliva na izboljšanje kakovosti storitev specializiranih namestitev za pohodnike in kolesarje.«
Združenje je ustanovilo 11 podjetij z 12 specializiranimi nastanitvami in 15 partnerskimi destinacijami. Danes je v združenju 43 specializiranih namestitev za pohodnike in/ali kolesarje ter 7 športnih outdoor agencij. Poleg tega združenje sodeluje s 24 partnerskimi destinacijskimi organizacijami. Člani skupaj gostom nudijo 3.144 ležišč (v začetnem obdobju so te kapacitete znašale 890 ležišč).
Na področju tržno-komunikacijskih aktivnosti združenje izvaja vrsto aktivnosti, številne med njimi v sodelovanju z STO. Med najpomembnejšimi aktivnostmi so izdaja publikacij (kot so Pohodništvo v Sloveniji, Kolesarska karta Slovenije, Kolesarjenje v Sloveniji, letak Pohodniški festivali Slovenije), oglaševanje in zagotavljanje pojavnost v digitalni medijih (na spletni strani, družbenih omrežjih), organizacija študijskih tur za novinarje in turistične agente ter predstavitev na borzah aktivnega oddiha (npr. Natour, Natour Alps, Green Outdoor Slovenia).
Združenje izvaja vrsto aktivnosti tudi na področju razvoja kot so razvoj kriterijev specializacije namestitvenih objektov in destinacij za pohodnike in kolesarje, razvoj komercialnega vodništva v pohodništvu in kolesarjenju, označevanje tematskih pohodnih in kolesarskih poti, oblikovanje daljinske poti Via Alpina, sodelovanje pri projektu Alpe Adria Trail ter soustvarjanje daljinske poti Julijske Alpe, sodelovanje pri izboru Naj tematske poti v Sloveniji, sodelovanje pri upravljanju znamke Slovenia Outdoor in sodelovanje v projektih Europawanderhotels in Bike Holidays.
Produkta s pozitivnim trendom in potencialom nadaljnje rasti
Število prihodov in prenočitev pohodnikov in kolesarjev v Sloveniji v zadnjih letih beleži pozitivni trend.
V letošnjem letu v specializiranih nastanitvah za pohodnike beležijo rast prenočitev v povprečju 15 % (v nekaterih objektih celo več kot 400%), v specializiranih namestitvah za kolesarje pa 20% (v nekaterih namestitvah tudi preko 300%). Po podatkih Planinske zveze Slovenije (PZS) je bil obisk v planinskih kočah v letu 2018 večji v povprečju za 10 %. Največ pohodnikov je bilo iz Nemčije, Avstrije, Češke, Nizozemske in Hrvaške, povprečna doba bivanja znaša 3 dni. Pri kolesarjih prednjačijo gostje iz Nemčije in Avstrije (predvsem gorski kolesarji), Italije (predvsem cestni kolesarji) in Nizozemske (treking kolesarji), povprečna doba bivanja pa je 3,2 dni. Trenutno najbolj znana pohodniška daljinska pot Alpe Adria Trail, ki povezuje Grossglockner z morjem pri Miljah preko Soške doline in Brd, beleži kar 42% rast števila organiziranih skupin. Skupno število prenočitev, zabeleženih na tej pohodniški poti je bilo v letošnjem letu okoli 20.000.
Ambiciozni cilji tudi za prihodnje
Cilji na področju razvoja in promocije produktov pohodništva in kolesarjenja so dolgoročni in ambiciozni. Med najpomembnejšimi cilji je vzpostavitev sistema zagotavljanja statističnih podatkov o prihodih in prenočitvah pohodnikov in kolesarjev v članskih namestitvah GIZ in partnerskih destinacijah ter izvajanje marketinške aktivnosti. Med ključnimi cilji je tudi vzpostavitev enotne organizacije oz. razširitev aktivnosti združenja na celoten segment outdoor aktivnosti v Sloveniji. Slovenska turistična organizacija bo tudi v prihodnosti tesno povezana z GIZ Pohodništvo & kolesarjenje: v letošnjem letu smo tako skupaj sodelovali pri pripravi srednjeročnega načrta trženja pohodništva in kolesarjenja, s katerim smo pridobili vpogled v najprimernejše načine trženja za posamezne trge in ciljne skupine, ki se ujemajo s ciljnimi trgi slovenskega turizma. Načrt trženja bo tako STO kot GIZ-u v prihodnjih letih v veliko pomoč pri razvoju edinstvenih doživetij za aktivne obiskovalce. V pripravi pa je tudi nov Outdoor portal.
Skupaj s Skupnostjo Julijskih Alp je bila letos opredeljena trasa nove daljinske poti, poimenovana Pot Julijske Alpe, po vzoru poti Alpe-Adria Trail. Le-ta bo potekala po dolinah Julijskih Alp in je dolga preko 300 km.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info