Slovenija je nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021
Ljubljana, 20. julija 2018 – »Slovenija nas je navdušila s svojimi gastronomskimi presežki ter zavezo k trajnostnemu razvoju in z izvedbo vseh aktivnosti v zvezi z njim. Proizvodnja hrane je na visokem kakovostnem nivoju, prav tako sta nas navdušila izjemna ponos in strast vseh, s katerimi smo se srečali, ki ju kažejo pri spoštljivem ravnanju z okoljem. Na nas so pustili velik vtis tudi številni sodelujoči deležniki, ki so se povezali v projekt v prizadevanju, da postane Slovenija svetovno znana zelena država na področju gastronomije, trajnostnega turizma, izobraževanj o prehrani in kakovostne preskrbe s hrano,« je danes na novinarski konferenci povedala dr. Diane Dodd v imenu strokovne komisije Evropske gastronomske regije. Nato je sporočila izjemno novico za našo državo: Slovenija je nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021.
Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je Slovenijo po uradni prijavi kandidature marca potrdil za kandidatko za naziv Evropska gastronomska regija 2021. Strokovna komisija jo je med 17. in 20. 7. obiskala z namenom, da na terenu preveri njeno gastronomsko ponudbo, se ločeno sreča s predstavniki 16 deležnikov, ki so pristopili k projektu, in se podrobno seznani s Knjigo kandidature Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil prof. dr. Janez Bogataj in ki pomembno prispeva k pridobitvi naziva. Strokovna komisija EGR, ki jo sestavljajo dr. Diane Dodd, strokovnjakinja za urbane in regionalne kulturne in umetnostne strategije ter predsednica Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT, uradnega nosilca nagrade in platforme Evropska gastronomska regija, Blanca Cros, strokovnjakinja za trajnostni turizem in predstavnica Katalonije, Evropske gastronomske regije 2016, Alfred van Mameren, strokovnjak s področja regionalnega razvoja in predstavnik Severnega Brabanta, Evropske gastronomske regije 2018, in Jacinta Dalton, strokovnjakinja za strateški razvoj na področju prehranskega razvoja, predstavnica Galwaya/zahodna Irska, Evropske gastronomske regije 2018, se je na podlagi pisne prijave, obiska v regiji, predstavitve in razprave odločila, da Slovenijo priporoči upravnemu odboru IGCAT za nosilko naziva Evropska gastronomska regija 2021. Uradni naziv bo Sloveniji podeljen na slovesnosti, ki bo v okviru Evropskega tedna regij in mest potekala 8. 10. v Bruslju, s čimer bo Sloveniji zagotovljena še dodatna pozornost.
Navdušila predvsem povezanost različnih deležnikov
Strokovna komisija se je med obiskom Slovenije srečala v ločenih tematskih skupinah (izobraževanje, kmetijstvo, turizem, kultura) z vsemi predstavniki 16 deležnikov, ki so pristopili k projektu. Tako strokovno komisijo kot IGCAT sta še prav posebej navdušili njihova povezanost v pripravo in izpeljavo kandidature za naziv EGR 2021 ter njihova zaveza, da jo usmerijo v povečevanje kakovosti življenja, izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije. Partnerji projekta – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Slovenska turistična organizacija, Turistično gostinska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Turizem Ljubljana, Turistično združenje Portorož, Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Turistična zveza Slovenije, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Univerza na Primorskem, LAS Istre in Slovenski etnografski muzej – so strokovni komisiji predstavili svoje projekte, povezane s kandidaturo.
Projekti so predstavljeni tudi v Knjigi kandidature (na voljo je tukaj: www.slovenia.info/uploads/publikacije/taste_slovenia/okusiti-slovenijo.pdf), ki je predstavljala pomemben del pri odločanju o primernosti kandidatke za naziv Evropska gastronomska regija 2021. Pod naslovom Okusiti Slovenijo jo je pripravila ekipa pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja. Knjiga poleg projektov sodelujočih partnerjev med drugim opisuje gastronomske posebnosti Slovenije in njihovo zaščito, čebelarstvo, povezavo gastronomije s turizmom, pa tudi strategijo razvoja gastronomije v povezavi s trajnostjo, inovativnostjo, izobraževanjem in povezovanjem na različnih nivojih, predvsem pa z vključevanjem prebivalstva.
V fokusu tudi potica in čebele
Strokovna komisija EGR je med svojim obiskom Slovenije okušala pestrost njene gastronomske ponudbe. Različne Okuse Slovenije so spoznavali pri kuharskih mojstrih Luku Jezeršku z Dvora Jezeršek 1768, Urošu Štefelinu iz Vile Podvin, Luki Koširju iz Gostišča Grič in Igorju Jagodicu iz Restavracije Strelec, medtem ko jim je vinsko ponudbo Slovenije predstavila Mira Šemič, sommelierka, diplomantka 4. stopnje WSET London, vinska akademičarka in direktorica kulinaričnega vodnika Gault & Millau Slovenija.
Na Bledu so se seznanili s pripravo potice, okušali doma pridelane dobrote turistične kmetije Mulej, znane po sodobnem načinu pridelave mleka, in si ogledali trajnostno usmerjeno ponudbo Garden Villagea Bled, prvega glampinga na svetu, ki je pred kratkim prejel šest zvezdic znamke World of Glamping. V Lukovici so obiskali sadovnjak in Čebelarski center Slovenije, v Mariboru pa Višjo šolo za gostinstvo in turizem, kjer so jim pripravili pokušino prigrizkov z mesno slanino avtohtonega krškopoljskega črnega pasastega prašiča. V Planici nad Framom so spoznali ponudbo iz domače kuhinje Barbare Štern s turistične kmetije Pri Kovačniku, v vinski kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah pa vrhunskih vin. V Ljubljani so si ogledali trgovinico Dobrote Dolenjske in obiskali tržnico s prireditvijo Odprta kuhna.
Priložnost za boljše življenje
Slovenija si bo z nazivom Evropska gastronomska regija 2021prizadevala doseči boljšo kakovost življenja v naši regiji, in sicer s poudarjanjem edinstvene kulinarične kulture, izobraževanji za bolj zdravo in sonaravno življenje ter spodbujanjem inovativnosti v gastronomiji.
Med glavnimi cilji, ki jih želi doseči, so:
Tesnejše medsektorsko povezovanje na področju prehranske politike, gastronomije, gostinstva, turizma, kmetijstva, zdravja, izobraževanja in trajnostnih načel v ekonomskem, kulturnem, socialnem in okoljskem smislu.
Gastronomija deluje kot vzvod za pospeševanje lokalnega in regijskega ekonomskega, kulturnega, socialnega in okoljskega razvoja s pomočjo zainteresiranih deležnikov, za iskanje skupnih rešitev ter podporo malim in srednje velikim podjetjem na področju kulinarike.
To je priložnost za izboljšavo zdrave ponudbe v gostinstvu.
Kandidatura omogoča mreženje, spoznavanje in deljenje dobrih praks tako znotraj regije kot širše ter ustvarjanje skupnih projektov.
Gastronomija je eden ključnih elementov turistične ponudbe in veliko pripomore k promociji, prepoznavnosti in ugledu države in turizma. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 jo je identificirala kot enega od desetih vodilnih turističnih produktov, kot takega jo Slovenska turistična organizacija izpostavlja v vseh svojih tržno-promocijskih aktivnostih že več kot 22 let in še posebej intenzivno od svoje ponovne osamosvojitve v letu 2015. Tako kandidatura kot naziv Evropska gastronomska regija 2021 dodatno pripomoreta k uresničevanju glavnih strateških ciljev iz strategije ter dodatni mednarodni promociji celotne slovenske gastronomske ponudbe in njene raznolike kulturne in prehranske dediščine.
Vpliv na dolgotrajne učinke
Strokovna komisija EGR je na današnji novinarski konferenci na Ljubljanskem gradu ob zaključku svojega obiska Slovenije izpostavila, da program, ki ga je Slovenija predstavila ob svoji kandidaturi za EGR 2021, zelo dobro vključuje različna področja, ki jih pokriva Evropska gastronomska regija, da predstavlja dolgoročno strategijo, kar bo lahko imelo dolgotrajne pozitivne učinke na celotno državo in ki kaže močno zavezo regionalnih partnerjev. Program tudi vključuje državljane in upošteva izobraževalne potrebe v regiji. »Strokovnost Slovenije je bilo moč zaznati v številnih vidikih trajnosti. Z zainteresiranimi stranmi smo že začeli pogovore glede vključitve Slovenije v Evropsko platformo, kar bi povečalo njen ugled na mednarodni ravni,« je v imenu strokovne komisije še izpostavila njena predsednica dr. Diane Dodd.
Poleg Slovenije za naziv EGR 2021 kandidira tudi portugalska regija Coimbra. Slovenija pa je prva država v Evropi, ki je dobila ta naziv, do zdaj so ga prejele le različne regije iz posameznih držav: Katalonija/Španija in Minho/Portugalska (EGR 2016), Aarhus/Danska, vzhodna Lombardija/Italija in Gauja/Riga/Latvija (EGR 2017), Galway/zahodna Irska in Severni Brabant/Nizozemska (EGR 2018), Sibiu/Romunija in južni Egej/Grčija (EGR 2019) ter Kuopio/Finska (EGR 2020).
Edinstvena vrhunska gastronomska destinacije za butična 5-zvezdična doživetja
»Iskreno me veseli, da je Slovenija prejela naziv Evropska gastronomska regija 2021, saj to prestižno priznanje dokazuje, da se Slovenija na globalnem turističnem zemljevidu uveljavlja kot privlačna destinacija, ki s pristno, inovativno in butično gastronomsko ponudbo navduši tudi najzahtevnejše goste,« je poudaril Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer vodimo projekt Slovenija Evropska gastronomska regija 2021, smo počaščeni in navdušeni, da smo prejeli ta naziv. Slovenija že veliko let posveča pozornost gastronomiji, kjer je naredila velike korake, in ta naziv je izjema priložnost za njen nadaljnji razvoj. Kandidatura je ponovno dokazala moč sodelovanja in povezovanja. Vseh 16 partnerjev, vključenih v projekt, se je s skupnimi močmi potrudilo dokazati, da je Slovenija edinstvena gastronomska destinacija za 5-zvezdična doživetja. Pripravljenost za sodelovanje, ki smo jo zaznali pri različnih deležnikih, izhaja tudi iz vse večjega zavedanja o pomenu gastronomije v turizmu. Gastronomija je eden ključnih elementov turistične ponudbe, zato je v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 opredeljena kot eden od desetih nosilnih turističnih produktov in nosilni produkt v kar treh od štirih makro destinacijah. Zavedamo se, da uživanje v kulinariki predstavlja glavni motiv za izbiro počitniških destinacij pri naraščajočem segmentu turistov, tako imenovanih foodijev, in je hkrati zelo pomemben element pri skoraj vseh drugih segmentih turistov, zato skupaj s Slovensko turistično organizacijo in drugimi partnerji z različnimi ukrepi spodbujamo razvoj gastronomije ter utiramo pot Sloveniji kot destinaciji za vrhunska gastronomska doživetja. V veliko zadovoljstvo nam je, da smo lahko strokovni komisiji EGR predstavili izjemen program kandidature Slovenije za ta prestižni naziv. Vesela sem, da smo jo navdušili in prepričali, da si Slovenija s svojo izjemno kulinarično dediščino, ustvarjalnostjo, inovativnostjo in kulinaričnimi ambasadorji zasluži ta naziv in se kot prva država pridruži družbi 10 evropskih gastronomskih regij, ki so naziv že pridobile. Prepričani smo, da bo podeljen naziv imel številne pozitivne učinke. Promocija slovenske gastronomije, dvig prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot turistične destinacije so samo nekateri od njih. Posredni učinki so tudi pozitiven vpliv na razvoj lokalnega okolja, turistične ponudbe v destinacijah, povezovanje med deležniki. Na ministrstvu si bomo še naprej prizadevali za razvoj tega pomembnega segmenta turizma kot tudi za doseganje pozitivnih sinergij med ukrepi različnih ministrstev, predvsem kmetijstva, zdravja, izobraževanja in kulture,« je dejala Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Izjemno smo veseli naziva Slovenija Evropska gastronomska regija 2021, saj gre za priložnost za nadaljnji razvoj naše gastronomije. Jasna vizija slovenskega turizma, udejanjanje trajnostnega razvoja, številni uspešni projekti na področju gastronomije in sodelovanje ključnih deležnikov so navdušili komisijo, ki je te dni obiskala Slovenijo. To je priznanje vsem 16 partnerjem, ki so se z vsebinami vključili v projekt s ciljem nadaljnjega razvoja in promocije Slovenije kot edinstvene vrhunske gastronomske destinacije za butična 5-zvezdična doživetja. Slovenija je že naredila pomembne korake v tej smeri, a nas čaka še veliko dela, pri čemer nam bo v veliko pomoč naziv EGR 2021. Prav priprava kandidature je pokazala, da obstaja pripravljenost za sodelovanje pri različnih deležnikih, kar bo omogočilo podporo na državi ravni, razvoj na regionalni in implementacijo v različne podjetniške iniciative. Gastronomija daje izjemne možnosti za razvoj odličnih doživetij z dodano vrednostjo, s čimer bi lahko odgovorili na izzive geografske razpršitve turističnih tokov in desezonalizacijo turizma, kar je cilj Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. V njej je gastronomija opredeljena kot eden vodilnih turističnih produktov, ki lahko veliko pripomorejo k promociji, prepoznavnosti in ugledu države in turizma, hkrati pa je njena naloga razviti odlična doživetja, ki nas bodo razlikovala od ponudbe v drugih državah. Slovenska turistična organizacija vključuje gastronomijo v svoje različne trženjsko-promocijske aktivnosti že prek 22 let, intenzivneje pa od svoje ponovne osamosvojitve v letu 2015. Gastronomija bo tudi naša nova dvoletna trženjska tema 2020–2021, ki bo nasledila temo kulture. Hkrati je v teku priprava Akcijskega načrta razvoja in trženja gastronomije 2019–2023, v katerem bomo podali analizo stanja gastronomije pri nas, postavili njeno pozicijsko strategijo in identificirali njene ključne razlikovalne priložnosti in ciljne skupine, določili razpoznavna gastronomska doživetja in ukrepe, vezane na dvig dodane vrednosti, pripravili komunikacijski in trženjski načrt idr. Naš cilj je pozicionirati Slovenijo kot globalno prepoznavno gastronomsko destinacijo, znano po lokalnih, naravnih produktih, izvrstnih vinih, kreativnih kuharskih mojstrih in butičnih doživetjih. Hvala vsem, ki nas podpirate pri teh prizadevanjih,« je poudarila mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.
»Zelo me veseli, da se je Republika Slovenija odločila vstopiti v razmeroma novo mrežo v Evropi, ki se imenuje Evropska gastronomska regija. Pogoji za članstvo v njeni elitni družbi niso povezani z zvezdicami, raznimi ocenjevanji lokalov, izbiro kuharjev ipd., pač pa je to edina ustanova, ki daje poudarek tistemu, kar je danes najbolj pomembno ne le v Evropi, pač pa po celem svetu. To pomeni, da sta kulinarika in gastronomija kulturni vrednoti, neposredno povezani z različnimi oblikami človeških in gospodarskih prizadevanj, družbenih odnosov, komunikacij in duhovne ustvarjalnosti. Zato, seveda, je tudi strokovno komisijo EGR, k je tri dni ocenjevala Slovenijo, predvsem zanimalo, kako naši ljudje živijo s prehrano, kako razumejo trajnostni razvoj in kako nas prehranska kulturna dediščina motivira pri iskanju novih rešitev. V teh treh dneh so si ogledali tako rekoč vse temeljne oblike dvogovora med hrano in človekom v Sloveniji. Poleg navedenega pa je pomembno tudi, da bomo v prihodnje imeli odlično priložnost za povezovanje z drugimi destinacijami, saj je pogovor slovenske hrane z evropsko in svetovno zelo skromno artikuliran. Hrana omogoča predvsem spoznavanje vsakdanjikov in praznikov, posameznika, skupine, regije, države,« pa je izpostavil prof. dr. Janez Bogataj, redni profesor na Filozofski fakulteti, etnolog, ambasador Slovenija Evropska gastronomska regija 2021.
Častni pokrovitelj projekta Slovenija Evropska gastronomska regija 2021 je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Ambasadorji so: prof. dr. Janez Bogataj, Ana Roš, Mira Šemić in Luka Košir.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Rešitev temelji na tehnologiji ChatGPT, ki je last družbe OpenAI, in programerskimi nadgradnjami našega partnerja, družbe Creatim d.o.o.. Vsebina pogovorov se hrani 30 dni. Dostop do vsebine pogovorov je omejen na pooblaščene osebe v Slovenski turistični organizaciji in družbi Creatim d.o.o, ki lahko te vsebine obdelujejo zgolj za namen uporabniške podpore, optimizacije, statistične analize in nadaljnjega razvoja storitve Alma. Za potrebe oblikovanja Alminih odgovorov se uporabniške poizvedbe posredujejo strežnikom družbe OpenAI, ki se nahajajo izven EU. Posredovani podatki se pred prenosom in pri zapisu na strežnike OpenAI kriptirajo. Družba OpenAI pri obdelavi podatkov jamči skladnost s standardi GDPR in najboljšimi svetovnimi praksami glede varovanja podatkov. Prosimo vas, da v okno za klepet ne vnašate vaših osebnih podatkov (ime, priimek, e-pošta, telefonska številka,…).
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info