41 tradicionalnih slovenskih gostiln z znakom Gostilna Slovenija

Med osrednjimi govorci na današnji novinarski konferenci je bil Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, ki je med drugim poudaril: »Na ministrstvu, skupaj s Slovensko turistično organizacijo, projekt blagovne znamke Gostilna Slovenija podpiramo že od samega začetka. Verjamemo v njegovo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostne in kakovostne gastronomije ter ohranjanju naše tradicije. Slovenija je dežela z bogatimi družinskimi tradicijami in vrhunsko kulinariko, ki si zasluži, da jo delimo s svetom.« Han je še dodal, da bodo na ministrstvu naredili vse, da bodo sopotnik tega projekta, ki ga moramo podpreti tudi zaradi prepoznavnosti Slovenije.

Projekt Gostilna Slovenija partnersko podpira STO, ki tudi sicer izvaja številne aktivnosti na področju slovenske gastronomije. Direktorica STO mag. Maja Pak Olaj je na novinarski konferenci poudarila: »STO s sodelovanjem pri projektu Gostilna Slovenija zaokrožuje strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije s poudarkom na gostinskih ponudnikih, ki gradijo na bogatih družinskih tradicijah in hkrati zagotavljajo vrhunsko kakovost. S tesnim sodelovanjem pri nadgradnji znamke Gostilna Slovenija na STO spodbujamo ohranjanje avtentičnosti okusov in tradicije, obenem pa podpiramo trajnostno poslovanje in visoke standarde kakovosti. V vse bolj globalnem svetu so tako domačini kot turisti željni domače, tradicionalne ponudbe, ki je lahko postrežena tudi na sodoben način. Gostilna Slovenija odlično odgovarja na to povpraševanje ter odpira nove priložnosti tudi za razvoj lokalnih skupnosti in trajnostnega turizma.«

Da so tradicionalne slovenske gostilne del naše kulinarične identitete, je dejal Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. »Še nedolgo nazaj smo se ozirali v sosednje države in hrepeneli po tem, da bi tudi mi imeli Michelinove zvezdice. V Michelinov vodnik je bilo za leto 2024 uvrščenih kar 63 restavracij, kar kaže na stalen napredek v gastronomiji. Imamo vodnik Gault & Millau in številna druga priznanja, Slovenija pa je danes visoko v vrhu na kulinaričnem zemljevidu sveta. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo svojih korenin. Zato si želim, da ob vseh teh dosežkih in preboju na kulinaričnem področju, ki smo ga naredili v zadnjem obdobju, ohranili našo kulinarično identiteto. In prav z aktivnostmi pri prenovi blagovne znamke Gostilna Slovenija lahko ta cilj izpolnimo.« Cvar je predlagal, da sekcija spiše pobudo, da bi imeli po vzoru spodbud za prevzemnike slovenskih kmetij podobne spodbude tudi za prevzemnike slovenskih gostiln.

OZS v okviru projekta Gostilna Slovenija skrbi za razvoj standardov in promocijo gostiln, združenih pod blagovno znamko Gostilna Slovenija. Gostilne preveri strokovna komisija, označene pa so z enotno tablo in znakom. Gostilne morajo ustrezati pravilom, merilom in kriterijem za pridobitev znaka in znamke Gostilna Slovenija.

O pogojih za pridobitev znamke je spregovorila Patricija Furlan, predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS: »Gostilne morajo izpolnjevati pogoje na področju zunanje in notranje ureditve lokalov, v ponudbi prevladujejo, hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih predelovalcev, živila z zaščitenim geografskim poreklom, način strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija. Pri prenovi znamke Gostilna Slovenija smo uvedli dodatna merila kakovosti in trajnostnega ravnanja gostiln. Po novem so do znaka upravičene tudi gostilne, ki niso članice OZS.« Med aktivnostmi ob prenovi znamke bo OZS izvedla tudi recenzije za dvig kakovosti med obstoječimi imetniki znaka Gostilna Slovenija.

Dodala je: »S prisotnostjo gastronomskih vodičev smo močno dvignili prepoznavnost Slovenije. Ob tem je pomembno, da je Slovenija na prvem mestu po številu zelenih zvezdic na prebivalca, zato dajemo res velik poudarek trajnosti. Letos smo pripravili tudi ambiciozen promocijski načrt za Gostilno Slovenije.«

Na novinarski konferenci je nastopil tudi Primož Pintar, ki skupaj z ženo vodi Gostišče Tolc. Strinjal se je z direktorico STO, da domači in tuji turisti iščejo tradicionalne jedi. »Ključ do uspeha je v povezovanju, izmenjavi izkušenj in verjamem, da lahko skupaj dosežemo več. Doma smo se pogovarjali, kako biti boljši, kako se povezati z lokalnimi dobavitelji. Znak Gostilna Slovenija je nagrada za dosedanje delo in hkrati tudi zaveza, da ne pozabimo na tradicijo, jo ohranjamo in smo ponosni nanjo. Najbolj pomembno pa je, da goste očaramo, da jim vzbudimo pozitivna čustva, da širijo glas o naši kakovosti v svet,« je še dejal Pintar.

Štiri gostilne prejele znak Gostilna Slovenija

Ob robu novinarske konference so podelili znake štirim novim članom družine Gostilna Slovenija. Znak so prejele Gostilna Avsenik, Gostilna in hotel Kunst, Gostišče Tolc in Gostilna pri Žabarju.

Predsednik strokovne komisije blagovne znake Gostilna Slovenija je prof. dr. Janez Bogataj. Ob podelitvi znakov je izpostavil: »Moje srce in duša sta danes židane volje, ker oživljamo Gostilno Slovenija. Mislim, da je to zelo pomembno, saj so konec koncev to že vsi poudarili. Gostilna Slovenija pokriva vsa tista temeljna področja, ki so danes značilna za kulinarično ponudbo v svetu, in sicer gastronomska dediščina, trajnostno, vzdržno in sonaravno ter prehrana štirih letnih časov. Mislim, da je to odlično izhodišče, na osnovi katerega bodo še v večjem številu prihajali v naše gostilne.«

Kdo so novi nosilci znaka Gostilna Slovenija?

Gostilna Avsenik

Gostilno Avsenik skupaj s sobami za goste in muzejem Avsenik vodi glasbena družina Avsenik. Gostilna »Pri Jožovcu«, kot se je imenovala na začetku, v središču Begunj deluje od leta 1865, od druge polovice 20. stoletja pa velja za središče in zibelko slovenske narodnozabavne glasbe. Gostilna Avsenik je poznana po dobri domači, tradicionalni slovenski hrani, ki je pripravljena po starih receptih s priokusom sodobne kuhinje. Poleg klasičnih jedi postrežejo tudi jedi na temo Avsenikove glasbe.

Gostilna in hotel Kunst

Gostinska tradicija družine Kunst sega v leto 1966, danes pa jo uspešno vodi in nadgrajuje že tretja generacija, v Leskovcu pri Krškem. Jedilni list oziroma njihov Priporočnik sledi letnim časom in ponuja izbrane jedi, ki so pripravljene iz lokalnih, svežih ter sezonskih sestavin. Zvezdi na meniju sta, poleg vrste drugih tradicionalnih jedi, krškopoljec in kopun. Pomemben del ponudbe so keteringi in sladice, na svoj račun pa pridejo tudi ljubitelji posavskih vin, ki jih točijo v vinoteki. 

Gostišče Tolc

Gostišče Tolc, ki se nahaja v Sorici, rojstnem kraju slikarja Ivana Groharja, vodita zakonca Primož in Metka Pintar. Slovi po družinski gostoljubnosti in odlični slovenski kulinariki. Domačo moderno kuhinjo zaznamujejo sezonske lokalne sestavine, ki jih v veliki meri pridelajo sami na ekološki način na svoji kmetiji z več kot osemstoletno tradicijo oziroma jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. »Sorško domače malo drugače,« pravijo in gostom ponudijo družinsko gostoljubje, tradicijo in naravo. Gostinsko ponudbo dopolnjuje sedem udobnih sob in apartmajev ter vinska klet.

Gostilna pri Žabarju

Gostilna pri Žabarju je ljubljanska gostilna s tradicijo, saj v njej strežejo gostom že več kot sto let. Gostilna pri Žabarju, ki jo vodi družina Robežnik, je znana predvsem po ocvrtih žabjih krakih, specialiteti ljubljanskega barja, po katerih je tudi dobila ime. Ponudba gostilne je klasična, vendar sledi sodobnim kulinaričnim smernicam, svoje barve dodajo letni časi in slovenski običaji. Vabljiva je ponudba domačih tort in sladoleda iz njihove slaščičarne. Poleg tega pa gostom nudijo tudi prenočišča.

Kulinarika kot eden od ključnih stebrov turistične ponudbe Slovenije

STO že vrsto let spodbuja razvoj in izvaja promocijo slovenske kulinarike, ki se vse bolj uveljavlja kot eden od ključnih stebrov naše turistične ponudbe.

Slovenija je že leta 2006 začela sistematično graditi svojo kulinarično zgodbo z oblikovanjem prve Strategije razvoja gastronomije. Z njo smo določili gastronomsko piramido, ki danes vključuje 24 gastronomskih regij in več kot 400 značilnih jedi, sestavin in pijač. To bogastvo nas uvršča med najraznovrstnejše kulinarične destinacije v Evropi.

V skladu s strategijo smo na STO v zadnjih letih krepili nacionalno kulinarično znamko Okusiti Slovenijo oz. Taste Slovenija ter regijske oz. lokalne kulinarične znamke. Še dodatne znamke so se oblikovale v številnih turističnih destinacijah - mnoge med njimi so danes povezane v mrežo kolektivnih blagovnih znamk Izvorno slovensko.

Vse to je Sloveniji leta 2021 prineslo naziv Evropske gastronomske regije. V okviru kandidature je STO kot nosilna partnerka projekta pripravila Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019 – 2023. Ta je predvidel tudi podporo nadaljnjemu razvoju znamke Gostilna Slovenije. STO torej s sodelovanjem pri projektu Gostilna Slovenija zaokrožuje strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije s poudarkom na gostinskih ponudnikih, ki temeljijo na bogatih družinskih tradicijah in ohranjajo vrhunsko kakovost.

Na STO smo ponosni, da skupaj z OZS pišemo novo zgodbo znamke Gostilna Slovenija. V sodelovanju s STO je v lanskem letu OZS nadgradila model upravljanja znamke Gostilna Slovenija in kot pogoj za pridobitev znaka uvedla dodatna merila kakovosti in trajnostnega ravnanja gostiln. Z letošnjim letom pa OZS ob podpori STO izvaja recenzije za dvig kakovosti med obstoječimi imetniki znaka Gostilna Slovenija, pristopila je k aktivnemu pridobivanju novih članov, obenem pa  pripravila učinkovit marketinški načrt promocije znamke in njenih članov.

STO sicer Slovenijo kot destinacijo za edinstvena gastronomska doživetja promovira v vseh svojih komunikacijskih kanalih. Sodelovanje z najbolj vplivnimi globalnimi znamkami na področju gastronomije, obiski tujih novinarjev, objave v specializiranih medijih, prezentacija gastronomije na dogodkih doma in v tujini, aktivnosti digitalne promocije, upravljanje nacionalnega portala in specializiranega portala Taste Slovenia, ustvarjanje posebnega gastronomskega novinčka ter oblikovanje  večkrat nagrajenih promocijskih videov so le del naših prizadevanj, ki vodijo do objav o Sloveniji kot zeleni gastronomski destinaciji v najuglednejših tujih medijih.

Promocijsko je STO podprla številne mednarodno odmevne dogodke ter pobudo Teden restavracij. Uspešno sodeluje tudi z mednarodnimi gastronomskimi vodniki, kot sta Gault & Millau in Michelin. Prav z razglasitvijo rezultatov prvega Michelinovega ocenjevanja Slovenije za leto 2020 je bil dosežen ključni kazalnik uspeha za dvig mednarodne prepoznavnosti, kot ga predvideva Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomije Slovenije. V Michelinovem vodniku za Slovenijo za letošnje leto je uvrščenih kar 63 restavracij, od tega se jih 10 ponaša z najbolj zaželenimi zvezdicami.

Veseli nas, da je v znamenito rdečo knjižico uvrščenih tudi 7 gostinskih obratov, ki nosijo znamko Gostilna Slovenija; eden je nagrajen z Michelinovo rdečo, dva pa z zeleno zvezdico.

V slovenskem kulinaričnem prostoru se odražajo usmeritve v trajnostni in odgovorni turizem. Z osmimi restavracijami v letošnjem Michelinovem vodniku se je namreč Slovenija ponovno prebila na prvo mesto na svetu po številu zelenih zvezdic na prebivalca. V Zeleni shemi slovenskega turizma se z znakom Slovenia Green ponaša 44 gostinskih ponudnikov. Veseli nas, da se bodo shemi pridružili tudi imetniki znaka Gostilna Slovenije. Več kot 150 deležnikov v panogi se je zavezalo k izločitvi plastike za enkratno uporabo.

Foto: OZS

Nazaj na novice