Predstavitev smernic v podporo trženju dvoletne tematike Umetnost in kultura izpostavila pomen sodelovanja med kulturo in turizmom

Predstavitve dokumenta Smernice v podporo trženju tematike "Umetnost in kultura" za leti 2024 in 2025 se je udeležilo več kot 80 predstavnikov turističnih destinacij in kulturnih institucij, turističnih ponudnikov in drugih zainteresiranih iz kulturnega in kreativnega sektorja.  

Smernice v podporo trženju krovne tematike Umetnost in kultura je uvodoma predstavila mag. Maja Pak Olaj, direktorica STO, ki je ob tem izpostavila, da je odkrivanje drugih kultur eden od najpomembnejših motivov obiskovanja novih destinacij in poudarila pomen sodelovanja predstavnikov turističnega gospodarstva, destinacij, lokalnih turističnih organizacij in ključnih deležnikov s področja kulturnega turizma pri promociji Slovenije kot kulturne destinacije: "Slovenska turistična organizacija v letošnjem in prihodnjem letu posebno pozornost namenja predstavitvi Slovenije kot ustvarjalne destinacije, ki ni le zelena in trajnostna, ampak tudi urbana in zgodovinsko vznemirljiva. V promocijskih in oglaševalskih kampanjah bomo Slovenijo izpostavljali kot destinacijo s sodobno kulturno-umetniško produkcijo, mednarodno prepoznavnimi festivali in edinstveno kulturno dediščino. Posvet je pokazal, da imajo vodilne turistične destinacije pomembno vlogo skupaj z deležniki s področja kulture pri zagotavljanju usklajene vseslovenske promocije Slovenije kot sodobne in privlačne kulturne destinacije. Ključnega pomena je povezovanje kulturnega in turističnega sektorja, saj bomo  le s sodelovanjem lahko dosegli cilje, ki smo si jih zadali in so opredeljeni v dokumentu.”

V smernicah v podporo trženju tematike »Umetnost in kultura« je matrika stebrov za promocijo, ki opredeljuje tri ključne stebre promocije Slovenije kot privlačne destinacije za obiskovalce, ki iščejo doživetja na področju umetnosti in kulture.

Prvi steber zajema urbana središča in zgodovinska mesta, drugi umetniško produkcijo in tretji kulturno dediščino.  

Vsak steber ima opredeljeno osrednjo temo in marketinški nagovor. Prvi steber je hkrati tudi osrednji steber, osrednja tema „Mesta, kraji in prostori po meri človeka“ pa poveže vse druge vsebine in je osnova za krovno zgodbo. Dokument med drugim opredeljuje, kako naj mestne in outdoor destinacije nadgradijo svoje komunikacijske aktivnosti s kulturno-umetniškimi doživetji, turizmom dediščine, kulturnimi potmi ter kulturno krajino in gradijo promocijo.

Slika: Matrika stebrov za promocijo (vir: Smernice v podporo trženju tematike »Umetnost in kultura«)

Mag. Petra Stušek, direktorica Turizem Ljubljana je predstavila smernice kulturnega turizma in prireditev v Ljubljani. Uvodno vprašanje »Je Ljubljana evropska prestolnica z največ kulture in ustvarjalnosti na kvadratni meter?«, je udeležencem postreglo z razlago, kako so se v prestolnici lotili procesa oblikovanja strateških smernic kulturnega turizma in prireditev, da bi tako dosegli vizijo zapisano v strateških smernicah. Cilj Ljubljane je postati globalno prepoznavno mesto kulture in ustvarjalnosti, privlačno za življenje, za delo in za obisk. Ljubljana želi postati mesto, kjer se dobro počuti lokalno prebivalstvo, izboljšati pa želi tudi izkušnje obiskovalcev.

Stuškova je še posebej izpostavila festival LUV, ki v mesto prinaša živahnejše vzdušje za prebivalce, obenem pa Ljubljano pozicionira kot destinacijo, ki jo je treba obiskati (tudi) februarja in marca. Predstavila je tudi večletni projekt Kulturne četrti Šiška, ki predvideva realizacijo številnih aktivnosti za izboljšanje življenja v mestnih četrtih, in si v prihodnje prizadeva tudi za razvoj drugih kulturnih četrti, v prvi vrsti v Mostah in za Bežigradom..

Dobre prakse s področja povezovanja kulturne dediščine in sodobne umetnosti s turizmom je na primeru Maribora udeležencem približal Jure Struc, direktor Turizem Maribor. Struc je izpostavil, da je celo mesto Maribor oder, kultura pa kapital in potencial za mesto. Poudaril je, da se je treba osredotočil na potrebe turistov – kaj si želijo, kaj pričakujejo ter to povezati z rešitvami, ki jih v mestu uvajajo. Z novo aplikacijo omogočajo pregled vsega dogajanja v Mariboru na enem mestu, z analitičnim pristopom pa merijo obiskanost in druge kazalnike, ki naj bi v prihodnje pripomogli k izboljšanju uporabniške izkušnje, raznolikosti ponudbe in še večji obiskanosti.

Edinstven primer čezmejnega sodelovanja in priložnost za izpostavitev Slovenije kot privlačne kulturne destinacije predstavlja projekt Evropska prestolnica kulture 2025, Nova Gorica in Gorica. “Spakirajmo v en dan sama nasprotja!” ali kako običajno lahko postane veličastno, majhno veliko, kako se na videz nezdružljivo spoji v simbiozo, je projekt GO 2025! Borderless predstavila Andreja Repič Agrež iz Javnega zavoda GO! 2025 in pojasnila, kaj vse prinašajo priprave na ta megalomanski projekt, ki se po trinajstih letih ponovno vrača v Slovenijo.

Trendi na preseku kulture in turizma

Predstavitvam je sledila moderirana diskusija z naslovom Trendi na preseku kulture in turizma, na kateri so o izzivih in priložnostih krepitve prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot sodobne in privlačne destinacije umetnosti in kulture spregovorili Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Barbara Koželj Podlogar, generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo, Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra.  

Dubravka Kalin je izpostavila, da je Slovenija danes prepoznana turistična destinacija. Izpostavila je, da so slovenska mesta varna, nemasovna in omogočajo pristni stik s prebivalci. Izpostavila je pomen povezanosti umetnosti in kulture s turizmom, in poudarila, da turistična ponudba mora temelji na identiteti in kulturni dediščini. Turistični in kulturni sektor lahko skupaj kreirata izjemno dobre zgodbe, nadgrajujeta in oživljata kulturno dediščino, umetnost in ustvarjalnost, je dodala.

Barbara Koželj Podlogar je poudarila pomen medsektorskega sodelovanja kulture in turizma. Imamo dve naravni danosti – mesta s tradicijo na eni in veliko število zelo kakovostnih kulturno umetniških dogodkov na drugi strani. Pozdravila je opredelitev umetnosti in kulture kot osrednje promocijske teme slovenskega turizma v letošnjem in prihodnjem letu.

Nataša Bučar, direktorica Filmskega centra Slovenije je izpostavila dva produkta. Prvi je produkcija domačega filma, drugi pa Slovenija kot filmska destinacija. Tudi destinacije morajo znati pritegniti filmske ekipe, tuje producente in jim nuditi podporo, nenazadnje to prinaša tudi ekonomske učinke, je povedala.

Mateja Hafner Dolenc pravi, da domače obiskovalce že znamo privabiti, tuji, po odzivih sodeč, pridejo predvsem zaradi avtentičnosti, pritegnejo jih naši dogodki kot je kurentovanje. To so dogodki, kjer se  plete  most med kulturo in turizmom, je povedala. Izpostavila je tudi Fest mest kot dober primer povezovanja, ob tem je pomembno zavedanje, da smo mi tisti, ki v prvi vrsti širimo zavedanje o pomembnosti povezovanja in vključevanja vseh deležnikov.

Blaž Peršin vidi prednost Slovenije v tem, da je prepoznana po kakovostnih kulturno umetniških produktih. To je pomemben element, ki nas postavlja ob bok velikih, imamo ambiciozne projekte in tudi v bodoče moramo razmišljati široko, je povedal. Poleg narave, kulinarike, imamo še veliko drugih ekskluzivnih zgodb, na primer mojstra Plečnika, ki jih obiskovalcem lahko ponudimo. Vse to so unikatnosti, zaradi česar bodo tujci prišli v Slovenijo, je dodal.

Ključna bo krepitev sodelovanja med umetnostjo in kulturo ter turizmom

Včerajšnji dogodek je še enkrat potrdil, da se Slovenija poleg edinstvene kulturne dediščine ponaša tudi s ponudbo umetnosti in ustvarjalnosti – od likovne umetnosti, oblikovanja, fotografije, ulične umetnosti do arhitekture, literature, scenskih umetnosti – filma, gledališča, plesa in glasbe. Kombinacija obojega, bogate kulturne dediščine in sodobnega umetniškega ustvarjanja, pa predstavlja pomemben potencial za uspešno nagovarjanje ciljnih skupin za obisk Slovenije.

Govorniki in udeleženci diskusije so izpostavili, da sektorja turizem ter kulturni in kreativni sektorji v Sloveniji še niso dovolj povezani in da je potrebno okrepiti sodelovanje med njima. Sektor kulture razvija odlične programske vsebine, ki jih lahko turizem umesti v ponudbo. Sektor kulture in turizma morata vzpostaviti intenzivnejše sodelovanje.

Kulturni turizem odlikuje tudi izredna trajnostna naravnanost. Turisti, ki povprašujejo po ponudbi kulturnega turizma iščejo avtentične izkušnje, zanima jih dediščina destinacije, ki jo obiščejo, pristen stik z lokalno identiteto in podpirajo umetniško ustvarjalnost. Turisti na destinacijah iščejo skupne elemente globalne oz. evropske privlačnosti, obenem pa pričakujejo jasno prepoznavne kulturne posebnosti destinacij, ki jih obiščejo. Zavezniki trajnosti so lahko tudi digitalizacija oz. nove tehnologije, ki lahko pripomorejo k učinkovitemu merjenju in upravljanju podatkov pri razbremenitvi najbolj obiskovanih točk na destinacijah in upravljanju turističnih tokov.

V porastu je zanimanje za urbane izkušnje, oblikovanje, sodobno umestno in arhitekturo. Med trendi izstopa skokovita rast mestnega oddiha, kjer turisti na destinacijah iščejo edinstvene izkušnje in stik s prebivalci kot je na primer sobivanje obiskovalcev z domačini v skupni izkušnji mesta. 

Slovenija lahko postane prepoznavna destinacija s sodobno, atraktivno, do sedaj neodkrito ponudbo umetnosti in kulture, ki jo zaznamujejo vrhunski umetniki, navdihujoče prireditve 365 dni v letu ter bogata kulturna dediščina, so si bili enotni udeleženci dogodka.

Dokument Smernice v podporo trženju tematike "Umetnost in kultura" za leti 2024 in 2025 je pod vodstvom Slovenske turistične organizacije (STO) nastal v sodelovanju s predstavniki pristojnih ministrstev, vidnih kulturnih ustanov, turističnih destinacij in Združenjem zgodovinskih mest. Glavni namen strateškega dokumenta je identifikacija vsebinskih stebrov in vsebin ter kulturno-turističnih produktov in doživetij za potrebe komunikacijskih in trženjskih aktivnosti STO. Dokument podaja tudi pomembne usmeritve za vodilne destinacije slovenskega turizma, kar krepi medsektorsko povezovanje turizma in kulture. 

Naslovna slika: Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na MGTŠ; Neja Petek, agencija Nea Culpa; Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane; Barbara Koželj Podlogar, generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo, mag. Maja Pak Olaj, direktorica STO; Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Andreja Repič Agrež, Javni zavoda GO! 2025; Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije; mag. Petra Stušek, direktorica Turizem Ljubljana in Jure Struc, direktor Turizem Maribor.  

Fotografije: Siniša Kanižaj za STO

Nazaj na novice