Odgovorno v gore: okrepljeno partnerstvo za izboljšanje varnosti v slovenskih gorah
Obisk slovenskih gora je lahko nepozabna izkušnja, ki pa mora biti v prvi vrsti varna. V duhu skupne odgovornosti deležniki iz vrst slovenskega turizma ter planinskih, vodniških in reševalnih organizacij, odgovornih za varnost v gorah, krepijo sodelovanje za izboljšanje trendov na področju odgovornega in varnega obiskovanja gorskega sveta. Na današnjem dogodku Izzivi turizma na področju varnosti v gorah, ki je potekal v sklopu sejma Alpe-Adria, so predstavniki ključnih institucij predstavili trende in svoj pogled na potrebne spremembe. Med drugim so izpostavili potrebo po zanesljivem in dostopnem osrednjem viru informacij, prilagojenih potrebam obiskovalcev gora, v angleškem jeziku.
V okrepljenem partnerstvu so moči združili Slovenska turistična organizacija (STO), Združenje Slovenia Outdoor, Planinska zveza Slovenije (PZS), Policija, Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Združenje gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS), Triglavski narodni park in Skupnost Julijske Alpe. Namen partnerstva je še dodatno okrepili medsebojno izmenjavo informacij in znanja z namenom zagotoviti ustrezno komuniciranje z dejanskimi in potencialnimi obiskovalci slovenskih gora.
Kljub manjšemu obisku gora zaradi poplav lani rekordno število reševanj
Predstavniki organizacij so se na današnjem dogodku na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani strinjali, da so trendi na področju varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoči. Reševalci GRZS so v letu 2023 posredovali na 687 intervencijah, kar je bilo največ doslej. V to številko niso vključene intervencije v času katastrofalnih poplav, dejstvo pa je tudi, da je bilo v tednih po poplavah v gorah manj obiskovalcev kot običajno. Gorski reševalci so v intervencijah lani reševali 405 Slovencev in 293 tujih državljanov. Na 322 intervencijah so bile reševane osebe nepoškodovane.
Zlasti se povečuje število reševanj zaradi ravnanj, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, kot so podcenjevanje razmer v gorskem svetu, precenjevanje lastnih sposobnosti in neustrezna oprema. K temu pomembno prispeva povečan obisk gora, zlasti po pandemiji covida-19, pa tudi zanašanje na nezanesljive vire informacij, kot so vizuali z družbenih omrežij vplivnežev, neustrezni sistemi GPS, mnogotere nepreverjene aplikacije in splošne vremenske napovedi.
Partnerji se strinjajo, da v Sloveniji potrebujemo spletna orodja, ki bi služila kot zanesljiv vir kakovostnih informacij zlasti za tujce. Posebej nujno bi bilo nemudoma zagotoviti specializirano vremensko napoved za gorski svet vsaj v angleškem jeziku.
Podpredsednik GRZS Klemen Belhar je dejal: »Vsakoletna analiza nesreč v gorah in na težko dostopnih terenih pokaže, da je nesreč vedno več, tudi zaradi vedno večjega obiska gora. Lansko leto je izstopalo število intervencij, v katerih so bili udeleženi tuji turisti (43 odstotkov) in število intervencij, v katerih smo reševali nepoškodovane osebe (47 odstotkov). Nesreče so se v največji meri zgodile zaradi zdrsa, nepoznavanja terena, fizične in psihične nepripravljenosti. Helikopter je posredoval v kar 43 odstotkih intervencij. Veliko tujih obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. Poudarjamo, da so turisti, ki zahajajo v slovenske gore, velikokrat na turo slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme in velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. Veseli nas, da so opozorila in pobude GRZS spodbudile tesnejše povezovanje organizacij, ki skrbimo za varnost v gorah, in deležnikov s področja turizma, saj lahko skupaj dosežemo, predvsem pri tujih obiskovalcih, veliko boljšo osveščenost in izboljšanje varnosti v slovenskih gorah.«
Policist Gorske policijske enote Bojan Kos je povedal: »Policija za ozaveščanje pohodnikov in gornikov ter za izvajanje preventivne dejavnosti uporablja različne oblike in metode dela, ki vsaka zase ali združeno omogočajo veliko fleksibilnost pri nagovarjanju in informiranju ljudi. Cilj je informiranje in spodbujanje k informiranju obiskovalcev gora o zahtevnosti slovenskih gora ter sodelovanje z organizacijami, ki v javnem interesu delujejo na področju športa, ohranjanja narave ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Slovenske gore so namreč specifične, teh specifik pa da je veliko. Med najpomembnejšimi je zagotovo ta, da pri večini gora v Sloveniji ne gre za pohodništvo (angl. hiking), ampak gorništvo (angl. mountaineering), ki zahteva specifična znanja, opremo, večinoma pa tudi določene izkušnje, ki jih predvsem tuji gosti velikokrat nimajo. Konfiguracija terena je namreč večinoma skalnata, že nizki hribi pa imajo lahko vse značilnosti pravega visokogorja. In višje kot gredo, bolj izpostavljeni so in bolj nevarno je lahko zanje. Do tega po oceni policije prihaja zaradi razmaha instant turizma, napačnega informiranja obiskovalcev in napačnih predstav o zahtevnosti gora ter nepravilne uporabe terminov, influencerstva in s strani obiskovalcev uporabljenih nepreverjenih spletnih strani.«
Podpredsednik PZS Martin Šolar je poudaril: »Pohodništvo oziroma planinstvo ali hoja v gore so doživetja, ki jih ponuja domala vsak slovenski kraj, mesto, destinacija. Hkrati je hoja v gore že nekaj let tudi (modni) hit športa in rekreacije. Vse več ljudi je v gorah, tako ljudi, ki tu živimo, kot obiskovalcev, turistov. Planinska zveza Slovenije je največja prostovoljna organizacija, ki že 130 let vzpodbuja in razvija hojo v gore ter skrbi za osnovno planinsko infrastrukturo – poti in koče. Populacija ljudi, ki redno hodi v gore ali jih obiskuje v času dopusta, je izjemno velika in večina ni deležna tako imenovane vseživljenjske vzgoje in rasti varne in odgovorne hoje v gore, kar spodbujamo v planinskih društvih in na sami Planinski zvezi Slovenije. V času množične obremenitve gora in vse večjega števila nesreč mnogi iščejo odgovore na PZS, naš domet pa je v bistvu omejen. Poskušamo s svetovanjem, preventivo, z ozaveščanjem javnosti, vendar sami ne bomo zmogli. Le v povezovanju s turizmom, vodniki, reševalci, nenazadnje s proizvajalci sodobne potrebne tehnične opreme, ki nam je v pomoč pri gorništvu, nam lahko uspe. Vsekakor pa se varne hoje v gore, poznavanja gora in pravilne uporabe prave opreme ne da naučiti na hitro.«
Predsednik tehnične komisije ZGVS Tadej Debevec je k temu dodal: »Za zagotavljanje najvišje možne varnosti gostom v gorah in delovanje v skladu z zakonodajo je najem gorskega vodnika z licenco IFMGA nujen v primeru vodenja vseh plezalnih in zahtevnejših tur tako pozimi kot poleti. Tudi v primeru drugih tur se agencijam in drugim organizacijam na področju gorniškega turizma priporoča najem gorskega vodnika kot edinega strokovnega profila v slovenskem prostoru, ki je izobražen za profesionalno vodenje tur vseh težavnosti in oblik v gorskem svetu.«
Odgovorna komunikacija s turisti, destinacijami in ponudniki
Slovenska turistična organizacija, Združenje Slovenia Outdoor, Triglavski narodni park in Skupnost Julijske Alpe medtem nadaljujejo številne aktivnosti za odgovorno promocijo pohodništva in planinstva oz. gorništva.
Aleksandra Jerebic Topolovec s STO je dejala: »Na STO Slovenijo kot odlično destinacijo za outdoor aktivnosti predstavljamo v tesnem sodelovanju z destinacijami in ponudniki. Naravne lepote so najpogostejši motiv za obisk Slovenije, ki ga izpostavlja kar 88 odstotkov turistov. Pomembno pa je, da vsi deležniki v turizmu pri nagovarjanju domačih in tujih turistov aktivno izpostavljamo vsebino, vezano na varnost v gorah in odgovorno obnašanje v naravi. Na STO se zavedamo pomena odgovorne komunikacije, zato smo v promociji in komunikaciji na vseh naših kanalih še posebej pozorni na elemente, kot so ustrezni nagovori in fotografije, pozivi k posameznikovemu znanju in sposobnostih prilagojeni izbiri in načrtovanju poti, primerni opremi, v primeru zahtevnejših poti svetujemo tudi odločitev za gorskega vodnika. Tovrstne vsebine vključujemo tudi v komunikacijo s turističnimi destinacijami in ponudniki. Prav v destinacijah, v turistično-informacijskih centrih in nastanitvenih objektih imajo namreč največ konkretnih stikov s turisti. Naš cilj je torej zagotoviti, da bo celoten slovenski turizem svojo outdoor ponudbo predstavljal s celovitimi informacijami in priporočili, s katerimi bo tudi uživanje v slovenskih gorah varno in odgovorno.«
Direktor gospodarskega interesnega združenja Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor Matej Kandare je izpostavil:»V Sloveniji si kot povezovalni člen med vsemi deležniki prizadevamo, da bi obiskovalci naših gora prišli do pravih informacij na enostaven način, da bodo lahko gore obiskali na trajnosten in varen način. S spoštovanjem do narave, do ljudi, ki v tem okolju živijo in delajo, ter do vseh deležnikov, ki skrbijo za to. Poenoteni viri informacij, nasveti in priporočila za varen obisk gora so začetek, da bodo potencialni obiskovalci povsod dobili isto informacijo. Naše gore so veličastne, odgovorno pa jih lahko obiščemo lahko le tako, da zase izberemo pot, ki ji bomo kos in imamo za to potrebno opremo, zahtevnejših poti in tur pa se lotevamo zgolj ob spremstvu gorskega vodnika.«
Predstavnik skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je navedel: »Ne smemo pozabiti, da je turizem na območju Julijskih Alp gost zadnjih 150 let in nič več. V tem času se je zelo povečala dostopnost gora in v tem 'insta času' se zdi, da so vsi vrhovi dosegljivi s pametnim telefonom in parom superg. Veseli me, da se v Sloveniji vsi zavedamo, da moramo skupaj delovati v smeri, da bodo v gore zahajali primerno informirani, opremljeni in spoštovanja polni obiskovalci, manj izkušeni pa se bodo držali dolin oziroma lahkih pohodniških poti, katere dober primer je Julijana Trail – na robu visokogorja, a vseeno v dokaj varnem zavetju dolin.«
Vodja Informacijsko izobraževalne službe Triglavskega narodnega parkaMajda Odar pa je dejala: »Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju z deležniki s področja obiskovanja narodnega parka najširšo domačo in tujo javnost obvešča - prednostno preko digitalnih in tiskanih medijev - o pomenu ohranjanja biodiverzitete in varovanju kulturne krajine v zavarovanem območju, hkrati pa stremi k optimalni obveščenosti obiskovalcev o varnem obisku visokogorja zavarovanega območja. Upoštevaje pogoste vremenske ujme je na področju digitalnega usmerjanja obiska - zagotavljanja ažurne in korektne informacije uporabniku - občutno pomanjkanje usklajene in učinkovite (krizne) komunikacije med deležniki in posledično pomanjkanje le-te z domačimi in tujimi obiskovalci. Poleg vremenskih ujm velik dejavnik tveganja predstavljajo zelo privlačne, a hkrati pomanjkljive informacije določenih spletnih aplikacij, ki jih (predvsem tuji) obiskovalci upoštevajo kot edini vir informacij. Najbolj ustrezen ukrep za doseganje optimalne obveščenosti obiskovalcev gorskega sveta je zagotovo s strani deležnikov enotno usmerjanje domačih in tujih obiskovalcev na vire informacij, ki so korektni, ažurni, primerni za obiskovalce z različnimi motivi (pohodništvo, kolesarstvo,..) in predstavljeni v (različnih) tujih jezikih. Deležniki, ki podajamo informacije obiskovalcem (turizem, planinstvo, upravljavci zavarovanih območij…), smo s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij dolžni te (poenotene, ažurne in korektne) informacije distribuirati potencialnim obiskovalcem v najširšem smislu, saj je varen in nenazadnje doživet obisk izjemnega gorskega sveta cilj tako gosta kot gostitelja občutljivega naravnega okolja.«
Posebno pozornost želijo partnerji posvetiti dialogu s turističnimi delavci na terenu – delavci v turistično-informacijskih centrih, na recepcijah in pri ponudnikih nastanitev in tako naprej. Pogosto imajo namreč prav ti največ neposrednega stika s turisti, zato je njihovo izobraževanje in osveščanje ključnega pomena.
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije so se tudi zato danes odvile tudi štiri delavnice, namenjene medijem, turističnim delavcem in splošni javnosti. Osredotočile so se na analizo gorniških nesreč in preventivne aktivnosti, planinsko infrastrukturo za potrebe turizma, uporabo aplikacij ter vodenje v gorah.
Na naslovni fotografiji (z leve): Bojan Kos, policist Gorske policijske enote, Tadej Debevec, predsednik tehnične komisije Zveze gorskih vodnikov Slovenije, Klemen Belhar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, Marjana Grčman, moderatorka, Matej Kandare, direktor giz Slovenia Outdoor, Aleksandra Jerebic Topolovec, sektor za vsebinski digitalni marketing STO, Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, Klemen Langus, predstavnik Skupnosti Julijske Alpe.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Rešitev temelji na tehnologiji ChatGPT, ki je last družbe OpenAI, in programerskimi nadgradnjami našega partnerja, družbe Creatim d.o.o.. Vsebina pogovorov se hrani 30 dni. Dostop do vsebine pogovorov je omejen na pooblaščene osebe v Slovenski turistični organizaciji in družbi Creatim d.o.o, ki lahko te vsebine obdelujejo zgolj za namen uporabniške podpore, optimizacije, statistične analize in nadaljnjega razvoja storitve Alma. Za potrebe oblikovanja Alminih odgovorov se uporabniške poizvedbe posredujejo strežnikom družbe OpenAI, ki se nahajajo izven EU. Posredovani podatki se pred prenosom in pri zapisu na strežnike OpenAI kriptirajo. Družba OpenAI pri obdelavi podatkov jamči skladnost s standardi GDPR in najboljšimi svetovnimi praksami glede varovanja podatkov. Prosimo vas, da v okno za klepet ne vnašate vaših osebnih podatkov (ime, priimek, e-pošta, telefonska številka,…).
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info