Evropski simpozij hrane: v znamenju manifesta Prehrane zdravega razuma za boljšo prihodnost
Končal se je Evropski simpozij hrane, eden izmed najpomembnejših mednarodnih dogodkov, na katerem gradimo vizijo o prehrani prihodnosti, ki so ga zaznamovali izjemni dogodki in navdihujoči gostje. S ciljem, da dogodek pusti svoj pečat, ne samo na evropskih, temveč tudi svetovnih tleh, je na njem luč ugledal manifest Prehrane zdravega razuma – iniciativa, ki bo sprožila nujne pozitivne spremembe na področju prehoda k bolj trajnostnim prehranskim sistemom in ki so jo že podprli številni ambasadorji in drugi podporniki. STO je partner Evropskega simpozija hrane že od vsega začetka.
Želeli smo si, da bi Slovenijo končno postavili na gastronomski zemljevid, kamor tudi spada – ne samo zaradi njenih butičnih biserov, inovativnih posameznikov in vseh drugih, ki premikajo meje v svetu turizma, gastronomije in podjetništva, temveč tudi zato, ker postavlja nove norme in prakse s področja trajnostnih prehranskih sistemov. In prav to jo dela izjemno gastronomsko destinacijo. K temu vsako leto močno pripomore tudi Evropski simpozij hrane, eden izmed najpomembnejših mednarodnih dogodkov, na katerem gradimo vizijo o prehrani prihodnosti. Letos je v Ljubljani in nasploh po Sloveniji potekal od 5. do 7. novembra.
Evropski simpozij hrane je dogodek, ki poleg butičnih biserov, inovativnih posameznikov in vseh drugih, ki premikajo meje v svetu turizma, gastronomije in podjetništva, utrjuje pozicijo Slovenije na svetovnem gastronomskem zemljevidu ter postavlja nove mejnike na področju trajnostnih prehranskih sistemov. Letos je dogodek potekal od 5. do 7. novembra, prisotni pa so bili številni izjemni domači in tuji govorci ter lokalni in globalni mediji.
Nepozaben tridnevni program Evropskega simpozija hrane so sestavljali izjemni dogodki, ki so se zvrstili v Ljubljani in okolici (Gourmet Ljubljana Crawl in Ljubljana Soul Chefs, simpozij in Doživljajska večerja) in po vsej Sloveniji (I Fell Slovenia: dnevni izleti). Vsi, ki so ga doživeli – bodisi v vlogi ambasadorja svoje izjemne in navdihujoče zgodbe bodisi kot gostje –, so bili izjemno navdušeni nad tem, kar Slovenija premore.
Na sobotnem nepozabnem kulinaričnem raziskovanju prestolnice Ljubljane, Gourmet Ljubljana Crawlu, so udeležence dogodka pod pokroviteljstvom partnerja dogodka Turizma Ljubljana tokrat postregle predstavnice nežnejšega spola, prepoznavni obrazi restavracij, združenja JRE Slovenija. V edinstveni Cvetličarski galeriji Oblak Miha in sožitju dvorane Kapela jih je s pozdravom iz kuhinje na kulinarični sprehod pospremila Sara Kavčič (Gostilna pri Lojzetu, Michelinova zvezdica). S predjedmi sta navdušili Patrizia Bevčič (Rizibizi, priporočilo Michelin) v muzeju bančništva – Bankariumu in Nina Čarman (Gostilna Danilo) v galeriji DobraVaga. Barbara Košir (Grič, Michelinova zvezdica in Michelinova zelena zvezdica) je z glavno jedjo razvajala v prekrasnem ambientu Mestne hiše, Martina Breznik (Hiša Raduha) pa v izjemnem Mestnem muzeju Ljubljana. V sladki svet iluzij je popotnike s sladico v Hiši iluzij zapeljala Sabina Repovž (Gostilna Repovž, BIB Gourmand in Michelinova zelena zvezdica). Za izbrano vinsko spremljavo k navdihujočim jedem je poskrbela Hiša dobrih vin, Koželj. Za konec je kulinarična pot vse popeljala še v pasažo Maxija, kjer je za prav poseben kulinarično-umetniški performans, katerega navdih je bila prav edinstvenost ženske, v sodelovanju s kulinaričnimi mojstri Jezeršek gostinstva poskrbel umetnik in ilustrator Mitja Bokun skupaj s skodelico prave kave Barcaffe za lepši dan.
V soboto zvečer se je dogajanje v sodelovanju s Turizmom Ljubljana preselilo na obrobje Ljubljane, kjer so tokrat s svojimi zgodbami na temeljih tradicije in iskrenosti kraljevale izjemne družine in njihovi prepoznavni obrazi, Mojca Mihovec z družino (Gostilna Mihovec),Luka Košir z družino (Grič, Michelinova zvezdica in Michelinova zelena zvezdica) in Luka Jezeršek z družino (Dvor Jezeršek, priporočilo Michelin). Goste so navdušili s peko prave slovenske potice in domačega kruha iz krušne peči ter z izdelovanjem klobas in drugimi izjemnimi jedi iz lokalnih sestavin, ki sestavljajo pristne zgodbe z domačega krožnika.
29 vabljenih novinarjev iz kar 15 različnih držav, ki pišejo za najvplivnejše svetovne medije, kot so Falstaff, El Pais, Der Standard, Food and Travel, BBC Food Programme in drugi, je v nedeljo na povabilo partnerja Slovenske turistične organizacije (STO) v sklopu I Feel Slovenia odkrivalo edinstvene butične gastronomske in podjetniške zgodbe, ki temeljijo na trajnostnih in krožnih načelih delovanja ter iskrenem povezovanju med lokalnimi pridelovalci in vrhunskimi kuharskimi mojstri, ki s tem ustvarjajo boljši jutri za vse. Spoznali so štiri različne slovenske regije, njihove značilnosti in kulinarične zgodbe kuharskih mojstrov ter lokalnih pridelovalcev, ki v njih delujejo in ustvarjajo. Pot na Goriško se je začela z obiskom Špacapanove hiše (priporoča Michelin), kjer so si novinarji poleg okušanja tradicionalnih kraških jedi ogledali vinsko klet in pridelovalnico kisa. Nadaljevali so proti butični sirarni Golden Ring ter dan sklenili z večerjo v restavraciji Faladur. Druga skupina se je za uvod v svoj izlet proti Štajerski ustavila na kosilu v novem bistroju Lalu v Celju, kjer jim je Marko Pavčnik postregel slastne jedi iz lokalnih sestavin, ki so jih poznali že v srednjem veku. V tem duhu se je kulinarična izkušnja nadaljevala na Starem gradu Celje, kjer so bili novinarji poleg sladice deležni tudi grofovskega sprejema, ki so ga pripravili v Zavodu Celeia. Pri Kocbeku, oljarni z bogato tradicijo predelave bučnega olja, so degustirali olja ter po priporočilu partnerja dogodka SPIRIT Slovenija prisluhnili predstavitvi trajnostnih podjetniških zgodb Hiše vin Kokol in Zadruge Jeej. Dan so zaključili z ekstravagantno večerjo izpod rok Davida Vračka(MAK, priporoča Michelin). Savinjsko-gorenjsko popotovanje se je začelo s kulinarično izkušnjo v Hiši Raduha, kjer sta se predstavili tudi mladi zeliščarici iz Zeliščne vasi, končalo pa z vrhunsko večerjo v Vili Planinka. V četrti skupini so obiskali vinorodno Posavje in v sodelovanju s KŠTM Sevnica na Gradu Sevnica okušali modro frankinjo ter spoznavali lokalne pridelovalce salam. Zatem so bili na povabilo CPT Krško na Gradu Rajhenburg deležni predstavitve ribogojnice Pavlič, okušanja čokolad družinskega podjetja Kunej in degustiranja penin iz njihove Peninoteke. Zaključili so s predstavitvijo pridelave ekoloških salam Davida Lesarja (BioSing) in večerjo Jureta Tomiča (Debeluh, priporoča Michelin).
HRANA za boljši JUTRI
Misli za boljšo prihodnost so na ponedeljkovem strokovnem simpoziju z več kot 200 udeleženci delili izjemni gostujoči govorci, ki so v Slovenijo prišli na povabilo kuratorjev – strokovnjakinje za trajnostne prehranske sisteme dr. Afton Halloran in velikega poznavalca svetovne gastronomije Andrea Petrinija –, organizatorja dogodka Jezeršek gostinstva ter partnerjev STO in SPIRIT Slovenija. Bogata vsebina dopoldanskega dela simpozija je zajemala temo trajnostnih prehranskih sistemov, popoldanski del je bil posvečen gastronomiji.
Kot prvi je udeležence simpozija nagovoril državni sekretar Matevž Frangež z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pozdravil pobudo Evropskega simpozija hrane, da se trajnost obravnava kot ključna tema. Zagotovil je, da Vlada Republike Slovenije trajnostne spremembe jemlje resno in da bo poskrbela, da bo to del njene prihodnje politike.
Direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak je poudarila, da slovenske turistične destinacije in ponudniki že dalj časa sistematično ukrepajo v smeri trajnostne naravnanosti, število vključenih v Zeleno shemo slovenskega turizma se konstantno povečuje, uspešno delovanje Slovenije na področju trajnostnega turizma pa opažajo tudi številni globalni mediji, ki Slovenijo in njeno turistično ponudbo uvrščajo med najbolj trajnostno na svetu.
Martin Jezeršek, organizator Evropskega simpozija hrane in direktor podjetja Jezeršek gostinstvo, je predstavil manifest Prehrane zdravega razuma. Pri oblikovanju manifesta so sodelovali številni strokovnjaki, ne samo s področja gastronomije, ampak tudi iz družbenih ved, agronomije, psihologije in gospodarstva. Prehrana zdravega razuma ne obravnava le individualnih potreb potrošnika, ampak našo družbo kot celoto. Ni ekstremna in temelji na principu zdravega razuma, hkrati pa vključuje številne vidike, tudi okoljskega. Martin Jezeršek je udeležence je spodbudil, da se pridružijo gibanju in podpišejo zaobljubo, da bodo tudi sami aktivno prispevali k spremembam.
Kuratorka dopoldanskega dela simpozija dr. Afton Halloran je udeležence izzvala k razmisleku o tem, kaj lahko sami prispevajo k trajnosti naše družbe kot celote. V preteklosti je sodelovala pri oblikovanju podobnih manifestov in prepričana je, da imajo lahko pomembno vlogo pri našem boju proti podnebnim spremembam. Poudarila pa je, da socialne in denarne neenakosti, ki so se sčasoma povečale in ne zmanjšale, povzročajo dodatne težave ljudi, zlasti v državah v razvoju.
Vprašanje, zakaj je prehod na trajnostno prehrano tako težak, je obravnavala Marleen Onwezen. Pojasnila je, kako škodljivo je meso za okolje. Že za en sam 100-gramski kos govejega mletega mesa za burger ustvari ogljični odtis, ki je enak 60 kilometrom vožnje. Spremembe so nujne, želja po ukrepanju je prisotna, še vedno pa je velik razkorak med tem, kar ljudje vedo, da je treba narediti, in tem, kar je na koncu narejeno. Poudarila je, da naše znanje, ki ga uporabljamo, ko razpravljamo o rastlinski prehrani, pomembno vpliva na njeno sprejemanje, zato je treba o tem razmisliti.
Dopoldansko okroglo mizo je vodila prof. dr.Adriana Rejc Buhovac, ki je s svojimi gosti raziskovala načine, kako lahko postanemo družba zdravega razuma (Common-Sensitarian). Kuharska mojstrica Ana Roš (Hiša Franko) je pojasnila, da bi morali kuharski mojstri danes izkoristiti svojo vlogo »rokovskih zvezdnikov« v očeh javnosti, ostati sprememba, ki si jo želijo v svetu, in k temu javnosti tudi pozvati. Andrea Petrini je njeno izjavo spodbijal in se pri tem vprašal, če je sploh res, da so tako svobodni v procesu odločanja in da je svoboda, filozofsko gledano, relativna, saj smo odvisni od številnih dejavnikov, ki jim je potrebno ugoditi.
Britanski novinar in pisatelj Dan Saladino nas je popeljal v Tanzanijo, da bi razložil, kako bi lahko bil način prehranjevanja plemena Hadza, ki so še vedno lovci nabiralci, del rešitve za naše prihodnje izzive. Starodavno pleme, kjer med uporabljajo kot glavni vir hrane, in se lahko pohvali z izjemno raznoliko prehrano, je opisal tudi v svoji knjigi, kjer je izpostavil dejstvo, da sodobni kulinarični svet ustvarja monokulture, ki za nas pomenijo tveganje. Razmišljanje po principu plemena Hadza in spoštovanje različnosti bi lahko pomagalo, saj, po mnenju Saladina, raznovrstnost ni prodajno tveganje, temveč pot do večje odpornosti in rešitev za morebitno lakoto in globalne katastrofe.
Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije je podala dragocen vpogled v vedenje potrošnikov ob prehodu na trajnostno vedenje. Poudarila je, da je naša družba že naredila nekaj pomembnih korakov, tudi na področju predelave hrane, seveda pa obstajajo še številne možnosti za optimizacijo, pri čemer je potrebno upoštevati moč in glas potrošnikov.
Predstavnik podjetja Juicy Marbles Tilen Travnik je prevzel zahtevno nalogo prepričati navzoče, da ima lahko rastlinsko meso svojo vlogo pri prehodu v trajnostno družbo. Predstavil je drzno trditev, da predelana hrana ni nujno vedno slaba. Kajti ključno vprašanje je, kako je obdelana, in v tem se skrivajo izzivi. Ne smemo se osredotočiti na to, da predelano hrano popolnoma odpravimo, ampak se osredotočimo na to, da je ta prava.
V prvi popoldanski okrogli mizi je tokijska pisateljica Melinda Joe s kuharjema, Moryjem Sackom(MoSuke, France) in Santiagom Lastro (KOL, Mehika), razpravljala o njunih izkušnjah s kulturno apropriacijo. Oba sta emigrirala v tujino, da bi spoštljivo začela svojo kariero in oba sta se spoprijemala s podobnimi izzivi. Sacko danes pravi, da je njegova zgodba ne glede na obremenitve lahko navdih, da lahko veliko dosežeš, če se temu posvetiš. Lastra se je s tem strinjal in dodal, da boš v drugi državi vedno drugačen in nekdo, ki se ves čas uči in spoznava, a naj to ljudi ne bi smelo odvrniti od njihovih ciljev.
Kurator Andrea Petrini je na popoldanskem delu simpozija svetovno priznane kuharske mojstre izzval, naj stopijo iz svoje cone udobja. Tako je Albertu Landgrafu (Oteque, Brazilija) zadal nalogo, da se poda na raziskovanje idej izjemne ameriške pisateljice in filozofinje Susan Sontag, ki trdi, da interpretacija oziroma razlaga umetniških del posamezniku odvzame svobodo dojemanja. To je preslikal v kulinarični svet, ki je prav tako preplavljen s pripovedovanjem zgodb in opozoril, da s tem gostu jemljemo svobodo interpretacije posameznih jedi. Pri tem je poudaril, da je interpretacija informacij, čeprav vpliva na čistost sporočila, včasih nujna za boljše razumevanje in umestitev v kontekst časa in prostora.
Kuharski mojster Rodolfo Guzman (Boragó, Čile) je sprejel izziv, da svojo zgodbo pojasni s pesmijo skupine Rolling Stones I am not your beast of burden. Z besedili legendarnih pesmi je potegnil vzporednice s svojo kariero, pri čemer je izpostavil breme, ki ga uspešni kuharski mojstri nosijo s seboj kot ambasadorji svoje dežele, obenem pa povedal svojo izjemno poslovno zgodbo, ki ga je vse od roba bankrota popeljala v sam vrh svetovne kulinarike.
Adahlia Cole je odprla zanimivo temo o vlogi poklicnih spremljevalk v turizmu in gostinstvu. Kot nekdanja spremljevalka in zdaj pisateljica je odkrito spregovorila o tem, kako zelo pomemben del te industrije pravzaprav predstavljata ta prezrt segment, saj imajo moč pri izbiri restavracij in posledično pomembno vplivajo na potrošniške odločitve svojih strank. V zaključku svojega govora je apelirala na restavracije, naj torej spremljevalke tretirajo spoštljivo, saj lahko pomembno doprinesejo k njihovemu uspehu.
Kako pomemben je – ali bi vsaj morala biti – glasba v vrhunskih restavracijah, je predstavil Christof Ellinghaus, lastnik najprepoznavnejše indie glasbene založbe City Slang in restavracije Kordo v Berlinu. Poudaril je, da lahko slaba izbira glasbe pokvari celotno izkušnjo obedovanja in da je temu segmentu potrebno nameniti več pozornosti.
Popoldanska zaključna okrogla miza je združila tri izjemne proizvajalke naravnih vin iz Italije in Slovenije, Matejo Gravner, Chiaro de Iulis Pepe in Lauro Avogrado Di Collobiano. Vse predstavljajo vrhunec industrije in vse so ženske. Moderator Olivier Joyard jih je izzval z vprašanjem, ali je prišel čas, da gibanje naravnega vina postane mainstream in se preprosto imenuje vino. S tem se je strinjala Mateja Gravner inpoudarila, da se je naravni postopek pridelave vina v zadnjih letih tako razvil, da je postal nekaj običajnega, češ, naravna vina se starajo tako kot druga in dlje časa, zakaj pa ne. Kljub temu je svetovanje o tem, kdaj piti vino, pri naravnih vinih še vedno tako aktualno kot pri drugih – gre za vprašanje osebnega okusa. Chiara de Iulis Pepe je še pojasnila, da je njihova klet starala vina veliko dlje kot tisto, kar bi še pred nekaj leti veljalo za naravna vina. Laura Avogadro Di Collobiano je celo poudarila, da lahko vina ob pravilni sestavi zemlje zorijo nekaj desetletij. Po drugi strani pa razume, da morajo biti nekatera vina mlada in postrežena sadna in da je to čisto v redu.
Za konec simpozija je Ana Roš s predsednikom slovenske vlade dr. Robertom Golobom izpeljala zanimiv pogovor. Premier je udeležencem zagotovil, da slovenska vlada resno jemlje trajnostno preskrbo s hrano in da bo kmalu sprejela pomembne ukrepe glede obravnavane tematike. A ne le s proizvodnega vidika, temveč tudi z vidika zdravja in okolja. Poudaril je pomen zmanjšane proizvodnje mesa, ki uničujoče vpliva na okolje, in izpustov ogljikovega dioksida: »To ne pomeni, da meso iz prehrane izključimo, temveč da ga ne uživamo čezmerno. Z vidika odgovornega odnosa do planeta in trajnostnih prehranskih navad je bolje uživati sezonsko in lokalno pridelano hrano rastlinskega izvora. To je ugodno tudi za naše zdravje.« Osebno je prepričan, da bi morala biti prav samooskrba in upoštevanje okolja vodilni načeli slovenske kmetijske politike v prihodnje.
Evropski simpozij hrane se je v ponedeljek zvečer zaključil z edinstvenim spektaklom, Doživljajsko večerjo, ki je bila vse do zadnjega zavita v tančico skrivnosti. Svoje mojstrovine, umeščene v industrijski prostor dvorane L56, so gostom v pokušino ponudili novi prejemniki Michelinovih zvezdic, Igor Jagodic (Restavracija Strelec), Filip Matjaž (Restavracija COB) in David Žefran (Restavracija Milka),in tako goste v družbi opernega performansa ob spremljavi harmonike popeljali v prihodnost okusov.
Manifest Prehrane zdravega razuma
Kako torej naprej? Raziskave kažejo, da vsak dan sprejmemo približno 200 odločitev, povezanih s hrano. Ali je mogoče sprejeti 200 odločitev, ki so dobre za planet in družbo, v kateri živimo? Dobre za naše telesno in duševno zdravje? Spoštljive do lokalne prehranjevalne tradicije in svetovne prehranjevalne kulture?
Obstoječe diete in prehranska priporočila preprosto niso celostni v svojem pristopu do našega odnosa s hrano. Martin Jezeršek pojasnjuje: »Ko smo začeli razvijati zamisel o novi prehranski pobudi, ki spodbuja bolj informirane odločitve, se je to zdela odlična ideja. Odločili smo se, da povabimo znanstvenike, okoljevarstvenike, medicinske dietetike, psihoterapevte, ki se ukvarjajo z motnjami hranjenja, profesorje etike, ekonomiste, raziskovalce, strokovnjake za javno zdravje, strokovnjake za varstvo potrošnikov, in jim damo preprosto nalogo: povedati, katere so osnovne vedenjske smernice za izbiro prehrane, ki je dobra za planet, spoštljiva in odgovorna do vseh ljudi, dobra za moje počutje in dobro za moje telo.«
Tako je nastal manifest Prehrane zdravega razuma, prvič predstavljen na Evropskem simpoziju hrane; temelji na tem, da je treba za sprejemanje dobrih prehranjevalnih odločitev sprejemati razumne in premišljene odločitve. Uporabiti moramo »zdravo pamet«. Osnovna načela manifesta Prehrane zdravega razuma so:
PREHRANA ZDRAVEGA RAZUMA ni dieta, ki me omejuje v tem, kaj naj jem in česa ne. Je moja osebna moralna zaveza in hkrati poziv k družbenim, ekonomskim in političnim spremembam. Je v skladu s planetarnimi mejami in nujna za ponovno vzpostavitev trajnostnih prehranskih sistemov z manjšim vplivom na podnebje in okolje.
PREHRANA ZDRAVEGA RAZUMA je način razmišljanja, ki mi pomaga razvijati pozitiven odnos do hrane in me ozavešča o moralnih posledicah izbire hrane. Je vodilo, po katerem posamezniki, ponudniki in pripravljavci hrane, vodstva podjetij in drugih organizacij ter politični odločevalci premišljeno sprejemajo prehranske odločitve, ki bodo koristile podnebju, naravnemu okolju in zdravju ljudi.
PREHRANA ZDRAVEGA RAZUMA je spoštljiva, odgovorna in vključujoča. Osrečuje, ker je dobra za moje telo, dušo in naš planet ter spoštljiva do vseh udeleženih v oskrbovalnih verigah s hrano in pijačo. Zasnovana je na temeljih različnih naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih znanosti.
Ključno torej pri vsem skupaj je, da lahko že danes z razumnimi prehranskimi odločitvami pomembno vplivamo na pozitivne spremembe v odnosu do okolja, družbe in sebe. To je moja zaveza za boljši jutri.
Vedenjske smernice manifesta Prehrane zdravega razuma, avtorji, soustvarjalci in ambasadorji, med njimi številni ključna imena z različnih področij, so objavljeni na spletni povezavi. Vabimo vas, da tudi vi postanete eden izmed podpornikov.
Na naslovni fotografiji (od leve): Martin Jezeršek, Jezeršek gostinstvo in glavni organizator dogodka, mag. Maja Pak, direktorica STO, dr.Robert Golob, predsednik vlade RS in Ana Roš, so-ustanoviteljica EFS. Foto: Nino Verdnik
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info