Dnevi slovenskega turizma 2021: ZDAJ JE ČAS. ČAS ZA TRANSFORMACIJO SLOVENSKEGA TURIZMA
Dnevi slovenskega turizma 2021: ZDAJ JE ČAS. ČAS ZA TRANSFORMACIJO SLOVENSKEGA TURIZMA
Objavljeno:
13.10.2021
Dnevi slovenskega turizma 2021: ZDAJ JE ČAS. ČAS ZA TRANSFORMACIJO SLOVENSKEGA TURIZMA
V okviru največjega strokovnega dogodka na področju turizma, Dnevov slovenskega turizma (DST) je letos pogled v slovenskem turizmu usmerjen v prihodnost. Plenarni dan DST, ki v Postojni poteka danes in v okviru katerega se je pravkar zaključila okrogla miza z naslovom »Kako doseči hitro in kakovostno transformacijo slovenskega turizma?«, je izpostavil globalne trende in ključne izzive na poti okrevanja in transformacije slovenskega turizma.
Govorniki in panelisti so izpostavili potrebne spremembe za bolj učinkovit, trajnosten, vključujoč in konkurenčen turizem, pri čemer so si bili enotni, da ima slovenski turizem dobre temelje, še posebej v usmerjenosti v trajnostni razvoj, za hitro in uspešno transformacijo. Danes v večernih urah bo v Postojnski jami potekala slavnostna podelitev najvišjih priznanj v slovenskem turizmu.
Letošnji DST potekajo v hibridni obliki na temo »ZDAJ JE ČAS. ČAS ZA TRANSFORMACIJO«. Največja kriza v zgodovini turizma zahteva transformacijo upravljanja in trženja, transformacijo, ki bo trajnostna in digitalna. Z novo turistično strategijo in s pomočjo Nacionalnega načrta okrevanja in odpornosti je potrebno pospešeno graditi turistično prihodnost prijazno do gosta, lokalnega prebivalca in turistične industrije. Turizem se nahaja v izredno zahtevnem obdobju, ki pa prinaša tudi priložnosti za oblikovanje še boljšega, še inovativnejšega, še močnejšega, in v prave cilje usmerjenega turizma in njegovo dolgoročno odpornost. Današnji Plenarni dan DST je na osnovi evalvacije zadnjega strateškega obdobja slovenskega turizma podal pogled na vprašanja preživetja, okrevanja in prihodnosti turizma, trajnostne in digitalne transformacije, novih poslovnih modelov, vrednot in meril uspešnosti v turizmu.
Udeležence Plenarnega dneva je uvodoma pozdravil Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnska Jama d.d., ki je turizem izpostavil kot najlepšo panogo storitvene dejavnosti, ki jo odlikuje gostoljubnost, inovativnost, digitalizacija, strateški razvoj in predvsem ljubezniv odnos z gosti.
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnska Jama d.d.
V plenarnem delu so predstavniki ključnih partnerskih organizacij DST v nagovorih izpostavili izzive in priložnosti, pred katerimi je slovenski turizem.
Ukrepe za okrevanje in odpornost je predstavil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je izpostavil, da je pred slovenskim turizmom čas velikih prebojev: »Sedaj je čas za investicije v kakovostne projekte, ki so trajnostni in vplivajo na dvig dodane vrednosti.« Spomnil je na osem paketov pomoči in interventni zakon za turizem in gostinstvo, s katerim je bil spodbujen nadaljnji zagon turizma v prvem in drugem valu epidemije ter ohranjena številna delovna mesta, turizem pa je bil deležen ene milijarde evrov državne pomoči. Poudaril je, da je v slovenskem turizmu potrebno ustvarjati nove preboje v kakovosti, trajnosti in dvigu dodane vrednosti. Temelje novega obdobja bo ministrstvo pričelo z oblikovanjem nove strategije turizma. Načrtovana so nova vlaganja v turizem v višini ca 200 milijonov evrov, pri čemer je pomembna kakovost projektov, njihova trajnost in vpliv na dvig dodane vrednosti, je izpostavil.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je izpostavila, da pandemija, ki je turizmu zadala najhujši udarec v zgodovini, še vedno vpliva na turizem. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je slovenski turizem zabeležil za odstotek manj kot leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa za 48% manj prihodov. Izpostavila je spremembe v povpraševanju in ponudbi v turizmu, predvsem spremembe v vedenju turistov, ki izbirajo varna, bližnja, bolj poglobljena, avtentična in okolju prijazna potovanja. Poudarila je, da je trajnostni in digitalni prehod pogoj za višjo dodano vrednost v turizmu. STO je spremenjeni situaciji prilagodila marketinške aktivnosti za uspešno nagovarjanje gostov za obisk Slovenije. Poudarila je pomen oblikovanja novih uravnoteženih kazalnikov uspešnosti, ki bodo v ospredje postavili razogljičenje panoge, zadovoljstvo lokalnih prebivalcev, oblikovanje inovativnih trajnostnih avtentičnih produktov višje dodane vrednosti in procese podprte z visokimi tehnologijami. »Naš cilj je še boljši, bolj trajnosten, vključujoč in bolj odporen slovenski turizem, ki bo promotor trajnostnega razvoja in bo prispeval k višji kakovosti življenja prebivalcev,« je zaključila.
mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije
Izzive in priložnosti turističnega gospodarstva jepredstavil Andrej Prebil, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije. »Zavedati se moramo, da nas v turizmu čaka zahtevno obdobje tudi v začetku leta 2022 in turizem je panoga, ki bo okrevala počasi, po napovedih šele 2023, kar lahko ogroža delovna mesta v turizmu«, je povedal. »Zagotovo bomo v okviru TGZS pripravili predlog ukrepov za preživetje panoge v prvih 6ih mesecih prihodnjega leta. Vsaka kriza je tudi čas za 'reset'. Smernice razvoja slovenskega turizma to je trajnosti, 5-zvezdičnih doživetij, digitalnega razvoja, kakovostnega kadra in gostoljubnosti, so prave in sledijo svetovnim trendom. Slovenija ima za takšno nadgradnjo odlično osnovo. Nenazadnje pa smo tudi varna dežela in smo odlično poskrbeli za varnost in zdravje gostov in zaposlenih,« je poudaril.
Andrej Prebil, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije
Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, je poudaril, da morajo ključni deležniki negativne posledice preteklega obdobja čimprej omiliti s pozitivnimi rešitvami, predvsem na področju kadrov in finančnih vzpodbud. »Slovenki turizem je zagotovo na pravi poti. Naši cilji so znani, ovire pa rešljive. Povezano, partnersko in konstruktivno se moramo lotiti vprašanj,« je povedal. Izpostavil je pomen kakovostnih kvalificiranih kadrov, brez katerih ni kakovostne ponudbe v turizmu: »Poskrbeti moramo za pozitivni image poklice panoge, da bi jo približali mladim.« in dodal, da je vsaka kriza tudi čas priložnosti.
Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, je izpostavil, da so razmere, v katerih se je znašel ves svetovni turizem, še posebej pa butični turizem, kot ga razvijamo in ponujamo v Sloveniji, kot nalašč za transformacijo, za prevetritev vseh elementov turistične ponudbe, za posodobitev in nenazadnje za priključitev na turistični virtualni 'oblak'.« Kot je dodal, je lahko turizem ena od paradnih dejavnosti zdravega razvoja in ravno pravšnje rasti naše države v bogato in napredno družbo.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije
Kriza je za turizem tudi priložnost
Prof. dr. Mojmir Mrak je v predstavitvi z naslovom »Ključni geopolitični in gospodarski izzivi za naslednje desetletje« poudaril velike spremembe geopolitične podobe sveta: »Posledice Covid19 krize bodo še povečale izzive, kar bomo čutili ne le v naslednji dekadi, ampak mnogo dlje.«. Med drugim je izpostavil politiko in ekonomijo klimatskih sprememb, saj so tveganja klimatskih sprememb vse bolj v centru pozornosti političnih odločevalcev v svetu, hkrati pa je zaznati odlašanje sprememb zaradi posledic covida. »Klimatske spremembe že sedaj povzročajo veliko škodo. Resen prehod na zeleno in digitalno ekonomijo bo bistveno večji izziv, kot si ga danes predstavljamo,« je izpostavil. Covid-kriza je okrepila že nekatere trende in prinesla nove: »Geopolitična tveganja so se v zadnjem desetletju izrazito okrepila tako zaradi nekaterih povsem novih tveganj kakor tudi zaradi nadaljevanja nekaterih tveganj, s katerimi se soočamo že dalj časa. Geopolitična tveganja so že pred izbruhom COVID krize dosegla najvišji nivo v zadnjih desetletjih, pandemija pa je vsaj nekatera od teh tveganj še zaostrila. Posledično bodo poslovni subjekti intenzivneje kot do sedaj soočeni s temi tveganji v svojem poslovanju,« je zaključil.
Prof. dr. Mojmir Mrak
Doug Lansky, švedski svetovalec na področju turistične dejavnosti, govornik na številnih mednarodnih konferencah, je izpostavil velik vpliv covid-krize na turizem, ki je po njegovih besedah v turizmu »vse postavila na glavo«. Navedel je rastoč pomen nemasovnih, odmaknjenih destinacij in zmanjšanje pomena nekoč obleganih turističnih atrakcij: »Covid je povzročil številne dobrodošle spremembe. Socialna distanca pomeni tudi več prostora, edinstvena doživetja, več zgodnejših rezervacij in višje donose.« V turizmu ni možno nadzorovati tistih elementov, ki na turizem najbolj intenzivno vplivajo kot so pandemije, naravne nesreče, teroristična dejanja, spremembe menjalnih tečajev ali spremembe v gospodarstvih emitivnih trgov, turistične destinacije pa imajo vpliv na cene, nišnost, kakovost in varnost. Poudaril je pomen novih kazalnikov uspešnosti, ki upoštevajo pomen turizma za lokalno skupnost. Večje prihodke je možno ustvarjali brez dodatne rasti števila gostov, kakovost pa mora imeti prednost pred količino, je izpostavil.
Doug Lansky
Tomislav Čeh iz PKF Hotelexperts GmbH je predstavil različne modele upravljanja v hotelskem sektorju. »Vsaka kriza je priložnost za nov zagon in trendi, ki danes zaznamujejo razvoj naše industrije, niso nastali zaradi nje. Pretekle zamujene razvojne priložnosti se lahko včasih izkažejo kot dobro izhodišče za razvoj,« je povedal. Poudaril je pomen dviga kakovosti upravljanja, vstop mednarodnih blagovnih znamk na slovenski hotelski trg, ob tem pa tudi pomen lokalnih zgodb: »Kaj je pomembno pri razvoju hotelov? Pomembna je zgodba, zgodba in še enkrat zgodba.« Med ključnimi dejavniki uspeha v hotelski panogi je izpostavil pomen lokacije, pravilnega načrtovanja naložb in premisleka o donosnosti naložb, funkcionalnosti, USP, zgodb, poznavanja gostov, razmerja med zaposlenimi, vodstvom in lastniki, optimalno ujemanje med lokacijo, produktom in blagovno znamko ter pomen trženja, prodaje in distribucije. »Trendom moramo slediti, še boljše pa je, da jih ustvarjamo,« je zaključil.
Tomislav Čeh
Sarah Barrel, urednica National Geographic Traveller, je izpostavila, zakaj je Slovenija vse pogosteje v člankih, na seznamih priporočenih destinacij in drugih objavah tega medijskega velikana. Uredništvo National Geographic Traveller, enega najvplivnejših medijev na globalnem trgu, Slovenijo vidi kot turistično destinacijo, ki se predstavlja z inovativnim in proaktivnim pristopom komunikacije trajnostnega, gastronomskega in aktivnega oddiha, kar je zelo relevantna vsebina za njihove bralce in sledilce. Zato Slovenijo in slovenski turizem pogosto vključujejo tudi v svoje komunikacijske aktivnosti. Pri National Geograpohic Traveller menijo, da je Slovenija destinacija za edinstvena doživetja, ki jo odlikuje predvsem neokrnjena narava, aktivna doživetja in mestni turizem, še posebej v Ljubljani, ki je odlično izhodišče za odkrivanje celotne države. Posebej je navedla gastronomska doživetja za foodije.
Za okrevanje in dolgoročno odpornost turizma sta nujni trajnostna in digitalna transformacija
Pravkar se je zaključila okrogla miza z naslovom »Kako doseči hitro in kakovostno transformacijo slovenskega turizma«, ki so se je udeležili mag. Peter Geršak, državni sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo Republike Slovenije, Simon Zajc, državni sekretar na MGRT, klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo v NLB, d.d., Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia d.o.o. in Peter Vesenjak, direktor svetovalnega podjetja Hosting, d.o.o.
Pred okroglo mizo je Peter Vesenjak predstavil evalvacijo Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Izpostavil je, da smo v slovenskem turizmu izredno uspešno pozicionirali Slovenijo na mednarodnih trgih kot zeleno, aktivno in varno destinacijo za 5* doživetja, sama ponudna pa temu ni vedno sledila. »Zato je eden od velikih izzivov slovenskega turizma kako približati dejansko stanje obljubi v turizmu,« je izpostavil in dodal: »Nasloviti moramo tudi izzive desezonalizacije in razpršitve turističnih tokov«. Predstavil je, da prilivi iz naslova potovanj niso sledili rasti števila prihodov in prenočitev. Skrajšala se je tudi povprečna doba bivanja. Rast kapacitet je bila predvsem na področju predvsem »enostavnih« kapacitet, zaradi tega je bila rast dodane vrednosti nižja od rasti fizičnih kazalnikov. Tudi hotelom je padala stopnja zasedenosti in doba bivanja gostov v hotelih. Velik razkorak je analiza pokazala tudi na področju kadrov, predvsem pri zagotavljanju kadrovskega potenciala v slovenskem turizmu. »Problemi slovenskega turizma se niso začeli s covidom, ampak prej. Naši izzivi so zato povezani s strukturnimi vprašanji, ki jih moramo nasloviti v prihodnjem strateškem obdobju,« je zaključil.
Državni sekretar mag. Peter Geršak o digitalni preobrazbi: »Ves svet gre po stopinjah pospešene digitalizacije oz. digitalne preobrazbe. V Sloveniji smo si za cilj zastavili postati še bolj digitalizirani kot ostali. Vse nove tehnologije lahko pripomorejo k novi dodani vrednosti. Potrebno pa je imeti strategijo digitalizacije in jo tudi izvajati«. Izpostavil je dejstvo, da imamo ene najboljših strokovnjakov na področju informacijske tehnologije, digitalna osveščenost populacije pa je pod povprečjem Evrope. Vprašanje je, kako zmanjšati ta razkorak. Kot primer rešitve je predstavil možnost uvedbe digitalnih bonov. »Če bomo temu namenili dovolj pozornosti in tudi sredstva, nas to lahko popelje v želeno digitalno preobrazbo. Slovenija ima prednost, da je majhna, zato se lahko hitro »premikamo«. Graditi pa je treba celotni digitalni ekosistem, ne samo v turizmu,« je poudaril.
Simon Zajc je izpostavil, da bo nova nacionalna turistična strategija naslovila ključne izzive slovenskega turizma, med največjimi: dvig dodane vrednosti, kadri in trajnostno prestrukturiranje. »Nadaljujemo pot trajnosti, ki smo jo začeli pred 10imi leti. Še več pozornosti bomo posvetili zagotavljanju varnosti in zdravja,« je povedal. Podnebne spremembe bodo na turizem vplivale bolj kot Covid-19. Glede vlaganj v infrastrukturo je izpostavil načrtovana sredstva iz naslova evropskih sredstev in izziv izboljšanja povezljivosti, predvsem letalske, pa tudi železniške.
Andrej Lasič je turizem izpostavil kot eno ključnih dveh panog slovenskega gospodarstva. »Nova Ljubljanska banka je pripravljena podpreti dobre projekte, ki bodo prispevali tako k izboljšanju turistične ponudbe kot k trajnostni rasti turizma, še posebej pa tiste, ki bodo vključevali okoljsko in družbeno odgovorno noto. Izpolnjevanje kriterijev okoljske trajnosti bo z vsakim dnem bolj pomembno tudi pri pridobivanju finančnih virov,« je povedal.
Peter Vesenjak je poudaril, da je dodana vrednost ključni izziv slovenskega turizma. »Pot do višje dodane vrednosti vodi le preko strmih vzponov kakovosti storitev, vrhov inovativnosti in znanja, premišljenih kapitalskih vlaganj v trajnostne in butične oblike turizma višje kakovosti, odprtosti za podjetništvo in mednarodne naložbe, višjega ugleda zaposlenih v turistični dejavnosti, trajnostno in vrhunsko urejenih destinacij in zadovoljnih domačinov in uporabe sodobnih digitalnih tehnologij«, je izpostavil. V slovenskem turizmu bi v preteklem obdobju potrebovali več kapitala za vlaganja, več bi morali vlagati tudi v kader v turizmu, prav tako modeli upravljanja v preteklosti niso bili optimalni, je povedal.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je uvodoma poudarila, da za podnebne spremembe za razliko od covida ni cepiva. Izpostavila je več vidikov zagotavljanja trajnosti v turizmu: »V Sloveniji potrebujemo podnebnim spremembam prilagojen turizem, ki bo hkrati prispeval tudi k razogljičenju družbe in gospodarstva.To pa pomeni spremenjeno turistično ponudbo na večini destinacij in pa tudi vlaganje v ozaveščanje in izobraževanje tako delavcev v turizmu kot potencialnih gostov,« je povedala. O trajnostni rasti je povedala: »Za zeleni trajnostni turizem, ki mora upoštevati omejenost naravnih virov in biti energetsko in snovno učinkovit, je paradigma nenehne materialne rasti vprašljiva. Namesto osredotočenja na število nočitev, gostov in naraščanja ponudbe, je morda čas da rastemo v kakovosti, izvirnosti in ugledu našega turizma.«
Jure Repanšek je povedal, da je koronakriza okrepila trajnostno ravnanje investitorjev v turizmu. »Krizo vidimo kot priložnost za postavitev novih meril uspešnih praks - pri čemer upam oziroma verjamem, da ne bo šlo brez ozira na trajnostni razvoj. Temu sledimo tudi v našem podjetju,« je povedal. Poudaril je tudi pomen zagotavljanja kadrov v turizmu na dolgi rok.
Današnja okrogla miza v okviru plenarnega dne DST je opozorila na nujnost transformacije za okrevanje in dolgoročno odpornost, za učinkovito in donosno upravljanje, za agilno tekmovanje na globalnem turističnem trgu, za uspešno naslavljanje želenih ciljnih skupin slovenskega turizma in nenazadnje za uspešno pridobivanje finančnih virov za prepotrebne investicije.
Strokovnjaki so si bili enotni, da ima slovenski turizem dobre temelje, na katerih pa je nujno potrebno pospešeno graditi. Trajnost je temeljni kamen slovenskega turizma in mora biti vtkana v vse pore panoge. Dnevi slovenskega turizma so podali veliko izhodišč, navdihov in priložnosti za transformacijo, da v sodelovanju, tako, kot so organizirani tudi sami Dnevi slovenskega turizma, dosežemo hitro in kakovostno transformacijo slovenskega turizma. Deležniki turizma iz javne, zasebne in civilne sfere so izpostavili, da je turizem ena redkih panog, ki jo krizne situacije, kot je covid-19 še bolj povežejo, združijo in spodbudijo k razmisleku, reprogramiranju in stalnemu prilagajanju usmerjenosti kompasa na prave cilje. Turistična panoga svoje cilje družno sprejema in jih glede na izzive in trende nenehno prilagaja. Pandemija je pospešila strukturne spremembe, trajnostno usmerjenost, digitalizacijo, zavedanje pomena zaupanja v potovanja, varnost, talente in neprecenljivost človeškega faktorja v turizmu.
Uravnoteženje ekonomskih, okoljskih in družbenih kazalnikov trajnosti je ključ do uspeha in obenem startna točka za privlačnost panoge z vidika zaposlitve. Turizem mora biti prijazen do gosta, lokalnega prebivalca in nenazadnje do turistične industrije.
Pandemija ni končala turizma; ravno obratno. Še pomembnejše je okrepljeno zavedanje pomena turizma za nacionalno gospodarstvo in posameznika. Sogovorniki na DST verjamejo, da je pred slovenskim turizmom svetla prihodnost, prav vsak pa bo moral v turizem dodati svoj doprinos.
Mag. Maja Pak, direktorica STO je ob zaključku letošnjih DST izpostavila: “Letošnji DST izpostavljajo posledice pandemije za turizem in ključne izzive ter tudi priložnosti slovenskega turizma na poti do okrevanja in transformacije. Slovenski turizem na pragu novega strateškega obdobja stoji na trdnih temeljih trajnostnega delovanja in partnerskega sodelovanja. Čas največjih izzivov v zgodovini turizma je čas za transformacijo infrastrukture, upravljanja in kompetenc. Prihodnost pripada pogumnim trajnostnim in digitaliziranim destinacijam. Partnerstvo države in gospodarstva s pomočjo sredstev za okrevanje in odpornost omogoča razvoj za preboj.«
Manj plastike za več trajnosti
V okviru DST je lansirana Iniciativa »Manj plastike, več trajnosti« za izločanje plastike za enkratno uporaboiz slovenskega turizma, ki so jo danes podpisali predstavniki ključnih organizatorjev DST ter ambasador projekta, mladi kuharski mojster Luka Košir. S podpisom zaveze partnerji, ki si že prizadevajo za izločanje plastike iz slovenskega turizma, združujejo moči.
K podpisu zaveze za manj plastike in več trajnosti so vabljeni tudi ostali deležniki slovenskega turizma. Za podrobnejše informacije pišite na rr@slovenia.info.
DST združujejo ključne dogodke in partnerske institucije slovenskega turizma
Danes, 13. oktobra in v četrtek, 14. oktobra bo v okviru letošnjih DST v hibridni obliki potekal tudi 68. Gostinsko turistični zbor v organizaciji TGZS in prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubnav organizaciji TZS. Danes, z začetkom ob 19. uri, bo v Postojnski jami potekala Svečana prireditev s podelitvijo najvišjih priznanj s področja turizma.
V okviru letošnje kampanje Moja Slovenija je STO izvedla fotonatečaj na tematiko aktivnih doživetij. V septembru je bilo v natečaj prijavljenih več kot 700 fotografij. Komisija je izbrala 10 vizualov, ki odražajo želene motive in osvežujejo predstavitev Slovenije kot aktivne destinacije. Fotografije bodo nadalje uporabljene v komunikacijskih aktivnostih vodilne vsebinske tematike naslednjih dveh let, razstava izbranih fotografij na letošnjih DST pa udeležence v mislih popelje k neskončnim razgledom in ob čiste kristalne vode.
Dnevi slovenskega turizma potekajo v so-organizaciji vseh večjih partnerskih institucij s področja turizma v Sloveniji: Ministrstva za gospodarski razvoji in tehnologijo, Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije, Turistično gostinske zbornice Slovenije, Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Zbornice gorskih centrov – GZS, Združenja turističnih agencij Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Zavoda Kongresno turistični urad, Društva turističnih novinarjev Slovenije, Slovenia Outdoor GIZ in drugih.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info