Turistični panel v okviru Blejskega strateškega foruma izpostavil ključne izzive evropskega turizma

Ugledne mednarodne in slovenske strokovnjake, goste, paneliste in predstavnike slovenskega turizma so nagovorili gospodarski minister Zdravko Počivalšek, generalna direktorica za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP pri Evropski komisiji Kerstin Jorna, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) mag. Maja Pak, direktorica evropskega regionalnega oddelka Svetovne turistične organizacije (UNWTO) prof. Alessandra Priante in predsednik Portugalske nacionalne turistične organizacije in predsednik Evropske potovalne komisije (ETC) Luis Araújo.

V okviru 15. Blejskega strateškega foruma (BSF) že sedmič zapovrstjo poteka panel z naslovom Prihodnost evropskega turizma, na katerem ugledne osebnosti iz turistične industrije razpravljajo o izzivih turizma danes in jutri.

Pandemija je turizem postavila pred številna vprašanja, med najbolj perečimi je najprej preživetje in okrevanje, hkrati pa preoblikovanje v bolj odporni, bolj trajnostni turizem.

Pandemija je turizem postavila pred največji izziv do sedaj in krizo, ki se nadaljuje že drugo leto. Po podatkih UNWTO so se od januarja do maja letos mednarodni prihodi glede na leto 2019 zmanjšali za 85 %, glede na leto 2020 za 65 %. Kljub težki situaciji, v kateri se turizem nahaja zaradi pandemije covid-19, pa se v panogo vrača tudi optimizem. Optimistične so tudi napovedi ključnih mednarodnih turističnih institucij. Po izsledkih raziskave ETC o namerah potovanj Evropejcev ima okoli 70 % vprašanih Evropejcev v naslednjih 6ih mesecih v načrtu potovanje, od tega jih polovica želi obiskati drugo evropsko državo. Tudi zadnje četrtletno poročilo ETC navaja optimistična pričakovanja, povpraševanje po potovanjih v drugi polovici leta 2021 naj bi se znatno povečala, čeprav bodo po podatkih ETC mednarodni prihodi v letu 2021 še vedno za 49 % pod ravnijo pred pandemijo. Hkrati se zaradi pandemije in drugih izzivov močno spreminja vedenje potrošnikov.

Letošnji Turistični panel zato v ospredje postavlja vprašanje Kakšna bo prihodnost evropskega turizma?

Evropska komisija je sprejela sveženj pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope  (REACT-EU), z namenskim zneskom 55 milijarde evrov za okrevanje evropskega gospodarstva po krizi in sklad EU za oživitev in zagotavljanje odpornosti (RRF) v višini 750 milijard EUR s ciljem, da bo Evropa postala bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša. Gre za največji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral v Evropi.

Prihodnost turizma, kot sektorja, ki se hitro odziva na spremembe, je v uvodnem nagovoru izpostavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek: »Korona leti sta bili nedvomno velika preizkušnja za evropski in s tem tudi za slovenski turizem, vendar bi rad spomnil na dobro znano dejstvo, da je turizem znan kot sektor, ki zelo hitro reagira na spremembe v družbi in se jim prilagodi, zato verjamem, da bo tudi to pot tako. Ob 70-odstotnem padcu nočitev tujih gostov bo seveda okrevanje nekoliko daljše, vendar se moramo zavedati, da so trendi, v skladu s katerimi se bo turizem razvijal v prihodnje, nekaj, kar v Sloveniji prakticiramo že zadnjih sedem let in smo pri tem tudi izjemno uspešni. Butičnost, trajnost, varnost, doživetja po meri gosta, vse to so temelji, na katerih smo svoje uspehe gradili že v minulem strateškem okvirju. Pomembno je poudariti tudi, da smo glede na ugotovitve Eurostata država, ki je v največji meri povečala obseg domačega turizma – tudi zaradi pravočasnih in ustreznih ukrepov države. V poldrugem letu epidemije je vlada turizem podprla z milijardo sredstev in s tem dokazala, da se zaveda strateškega pomena panoge za nacionalno gospodarstvo in verjame v nadaljnji razvoj le-te.«

Kerstin Jorna, generalna direktorica za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP pri Evropski komisiji je izpostavila prizadevanja držav članic EU za varno obuditev turističnih tokov in okrevanje turizma: »Skupna prizadevanja držav članic EU pri uvedbi digitalnega Covid potrdila so bila ključna za ponovno odprtje potovanj. Do konca avgusta je bilo izdanih več kot 355 milijonov digitalnih potrdil EU, 55 držav je bodisi povezanih z evropskim digitalnim potrdilom ali pa se za to še pripravljajo. Vse to v manj kot 2 mesecih. Tik pred poletjem je Evropska komisija začela postopek soustvarjanja za oblikovanje tranzicijske poti v turizmu. Skupaj z vsemi zainteresiranimi stranmi želimo opredeliti časovni načrt za turistično panogo in destinacije, načrt evropskega turizma, ki je bolj zelen, digitalen in nenazadnje bolj odporen in konkurenčen.«

Mag. Maja Pak, direktorica STO, je izpostavila ključne izzive evropskega turizma v luči spremenjene situacije in novih pogojev, ki jih pandemija postavlja pred evropsko turistično industrijo: »Turizem je pandemija lani pahnila v največjo krizo doslej in pokazala na velik gospodarski pomen turizma in njegov vpliv na druge dejavnosti. Številna podjetja se borijo za preživetje. Predpogoj za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev turističnih tokov je koordinirano delovanje in intenzivnejše usklajevanje med evropskimi državami glede omejitev potovanj. Pandemija hkrati prinaša številne izzive in nove priložnosti, ki so v premišljenem oblikovanju bolj trajnostnega, odpornega in vključujočega turizma. Vedenje turistov se namreč zaradi pandemije, podnebnih sprememb in drugih izzivov močno spreminja. Za uspešno transformacijo turizma je potrebno na novo opredeliti kazalnike uspešnosti in bolj učinkovite poslovne modele, ki bodo omogočili trajnostni in digitalni preboj. Potrebno je tesnejše sodelovanje vseh deležnikov: vlade, turističnih organizacij in podjetij, lokalnih skupnosti in  zaposlenih. Za povrnitev zaupanja turistov in za večje zadovoljstvo lokalnega prebivalstva je potrebno oblikovati boljši turizem, ne želimo se vrniti v stare tirnice. Zato je pomembno premišljeno in usklajeno oblikovanje evropskega turizma prihodnosti, kar je ključna tema letošnjega panela.«

Prof. Alessandra Priante, direktorica regionalnega oddelka za Evropo, UNWTO je v nagovoru udeležencem izpostavila: »Sodelovanje in kooperacija sta ključna za ponovni zagon turizma in za vzpostavitev usklajenih protokolov, ki bodo povečali verjetnost opredelitve postopkov pred, med in po potovanju, kar je ključni pogoj za pripravljenost turistov za sama potovanja in krepi željo po potovanjih.«

Luís Araújo, predsednik portugalske nacionalne turistične organizacije in Evropske potovalne komisije - ETC je poudaril: »Prihodnost turizma bo svetlejša, če se opremo na kolektivno in skupno odgovornost s ciljem, preoblikovati in izboljšati turistični sektor, tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Turizem je lahko in bo, bolj kot kdaj koli prej, spodbujevalec pozitivnega."

Vabljeni tudi k ogledu video-nagovora generalnega sekretarja UNWTO Zuraba Pololikashvilija:

Pandemija covid-19 turizmu prinesla številne izzive, pa tudi priložnosti

Uvodnim predstavitvam je sledila panelna razprava z uglednimi slovenskimi in tujimi udeleženci.

Aktualne izzive in priložnosti evropskega turizma so izpostavili Simon Zajc, državni sekretar na MGRT; Lola Uña Cárdenas, podpredsednica za vladne zadeve, WTTC; Jane Stacey, vodja oddelka za turizem, OECD, Marie Audren, generalna direktorica, HOTREC, mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana in predsednica upravnega odbora ECM in dr. Mario Hardy, nekdanji CEO, PATA.

Simon Zajc, državni sekretar na MGRT je poudaril pomen turizma za slovensko gospodarstvo in ukrepe, s katerimi je država podprla turistični sektor: »Slovenski turizem zaposluje skoraj 7 % delovno aktivne populacije in prispeva kar 10 % k bruto domačem proizvodu. To je tudi razlog, zakaj je država tako aktivno pomagala turizmu v najtežjih mesecih epidemije. Z lanskimi turističnimi boni za vse državljane in letošnjimi boni za spodbujanje potrošnje v turizmu in z njim povezanimi dejavnostmi smo pomembno podprli domač turizem. Samo za namen nastanitev je bilo unovčenih že za 193 milijonov evrov bonov, poleg tega pa smo Slovenci porabili tudi že 40 milijonov evrov bonov za namestitve, gostinsko ponudbo, šport in kulturo. Kmalu pa bo pripravljen tudi težko pričakovani ukrep za podporo industriji srečanj oz. prireditvenemu sektorju, mestnim hotelom in turističnim agencijam, ki so bili zaradi epidemije še posebej v težki situaciji.»

Lola Una Cardenas je poudarila pomen turizma in nujnost usklajevanja na mednarodni ravni za turistični sektor: “Vlade po vsem svetu priznavajo pomen turistične industrije kot ključne za oblikovanje in rast števila delovnih mest. Turistični sektor danes nujno potrebuje usklajevanje na mednarodno ravni za vrnitev milijonov delovnih mest in zagotovitev vira preživetja tistih, ki jih je pandemija prizadela”.

Jane Stacey je poudarila, da bo turizem bo eden od zadnjih sektorjev, ki bo okreval in izpostavila vprašanja, vezana na turizem v prihodnje: “Kakšen bo turizem v prihodnosti? To zavisi tudi od tega, kako se vladne organizacije, turistični sektor in nenazadnje turisti sami obnašajo že dandanes. Če želimo obrniti stvari na bolje, vzemimo to kot priložnost, da ponotranjimo zelene in trajnostno naravnane politike ter prakse in omogočimo vsem deležnikom v turizmu, da kar najbolje izkoristijo digitalno transformacijo."

Marie Audren je izpostavila številna turistična podjetja, ki še ne poslujejo. Kriza ima uničujoč vpliv na številna turistična podjetja, predvsem manjša. Zato podjetja potrebujejo pomoč, da ponovno zaženejo poslovanje in zaposlujejo. Izpostavila je tudi velik pomen investiranja v trajnostni razvoj turizma. Še pred diskusijo je Marie Audren izpostavila: Turizem in gostinstvo sta pomemben del evropskega gospodarstva, družbe in kulture. Veselim se letošnjega Blejskega strateškega foruma, na katerem bomo razmišljali o izhodih iz krize in strategijah, da kar najbolje izkoristimo trenutne trende in izzive.«

Petra Stušek je poudarila pomen in vlogo prebivalcev za razvoj turizma: »Mnenje meščank in meščanov nam je izrednega pomena, zato z anketo redno preverjamo njihov odnos do razvoja turizma v Ljubljani.  S kampanjo “Turizem dela Ljubljano” pa jih želimo seznanjati s tem, kakšne koristi prinaša v vsakdanjem življenju.« Kot je poudarila, je kriza za mestni turizem tudi priložnost za naslednje velike korake. Ključno je, da mesta vključujejo lokalno prebivalstvo in  v turizmu implementirajo novo tehnologijo. Predstavila je številne primere dobrih praks, s katerimi je mestni turizem uspešno odgovoril na izzive covid-krize.

Mario Hardy je poudaril, da bi »izredno velike izgube, ki jih je pandemija povzročila na gopodarskem in družbenem področju, morale biti alarm za vsakogar, ki v stabilnosti in predvidljivosti najde lažen občutek varnosti. Pandemija je poudarila, da se v 21. stoletju spremembe dogajajo z izjemno hitrostjo, so pogosto nepredvidljive in lahko povzročijo korenite spremembe.« Predstavil je tudi situacijo v Aziji, ki je drugačna kot v Evropi. Vse meje so dejansko zaprte, velik del prebivalstva še ni cepljenega. Verjetno bo potrebno še veliko časa preden bodo Azijci ponovno potovali v Evropo.  

Udeleženci panela so si bili enotni, da je pandemija covid-19 močno vpliva na turistično industrijo in jo postavlja pred številne izzive, prinaša pa tudi nove priložnosti. Kriza je tako priložnost za odpravo tistih pomanjkljivosti turizma, ki so bile posledica razmaha turistične industrije v zadnjih 50ih letih. Je priložnost za zeleno, digitalno in vključujočo transformacijo industrije.

Ključni ukrepi za uspešno transformacijo evropskega turizma

Udeleženci panelne diskusije v okviru Turističnega foruma so poudarili, da je za uspešno transformacijo evropskega turizma ključna:

1. Vrnitev zaupanja turistov v potovanja.
2. Oblikovanje usklajenih protokolov in intenzivnejša komunikacija  med državami članicami glede omejitev potovanj, covid-testov in karantenskih pravil.
3. Trajnostna transformacija turistične industrije, kar bo zahtevalo naložbe v trajnostno infrastrukturo, razvoj trajnostnih poslovnih modelov, opredelitev trajnostnih standardov in smernice za izvajanje v okviru celotnega turističnega sektorja. Pandemija je okrepila pomen in vlogo trajnostnega razvoja turizma.
4. Na novo je potrebno opredeliti kriterije uspešnosti v turistični industriji. Ključnega pomena je merjenje uspešnosti na področju trajnosti v turizmu.
5. Digitalna preobrazba celotne turistične industrije, za kar je potrebno spodbujati naložbe v digitalizacijo in zagotoviti evropska sredstva za digitalizacijo turistične industrije.
6. Potrebno je na novo opredeliti vlogo in pomen upravljanja turizma na ravni Evropske unije.
7. Ob promocijski je vse večja tudi razvojna vloga turističnih destinacijskih organizacij.

Posnetek panela turizem je na voljo za ogled na povezavi.  

Foto: Nino Verdnik

Nazaj na novice