Z župani slovenskih občin o vlogi destinacij pri prilagoditvi situaciji in okrevanju slovenskega turizma po krizi

Objavljeno:

Danes so se na povabilo Slovenske turistične organizacije (STO), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Skupnosti občin Slovenije (SOS) na četrtem srečanju Sveta županov vodilnih destinacij slovenskega turizma sestali župani in županje 80ih slovenskih občin. Udeležba tako velikega števila predstavnikov občin potrjuje zavedanje o velikem pomenu usklajenega delovanja krovne in lokalne ravni za uspešno prilagoditev situaciji ter učinkovito okrevanje in krepitev turizma po krizi.

Z župani slovenskih občin o vlogi destinacij pri prilagoditvi situaciji in okrevanju slovenskega turizma po krizi

Leto 2020 se je v zgodovino slovenskega turizma zapisalo kot najtežje leto, ko je slovenski turizem po številu prihodov in prenočitev zdrsnil na raven izpred desetih let. Število tujih turistov se je zmanjšalo za 74%, ta močan upad pri tujih gostih pa je deloma ublažila rast domačih turistov, ki jih je bilo za 21% več kot leto prej. Zabeleženih je bilo za tretjino več prenočitev slovenskih gostov, kar je bilo vzpodbujeno s turističnimi boni, s kampanjo Moja Slovenija in privlačno ponudbo turističnih destinacij in ponudnikov.

Tudi leto, ki je pred nami, za slovenski turizem prinaša številne izzive. Ocene kažejo na ca. 40% upad prenočitev, pri čemer je ocenjeno zmanjšanje prenočitev tujih gostov med 50 in 60%, rast prenočitev domačih gostov pa na ca. 15%. Tudi letos se bodo domači turisti še vedno v večini odločali za potovanja doma.

Slovenija je med državami, ki močno čutijo vpliv pandemije na turizem, okrevanje pa bo dolgotrajno. Število prenočitev iz leta 2019 bi lahko beležili šele leta 2023 ali celo kasneje. Situacija, v kateri se nahaja slovenski turizem je težka, turistični ponudniki se soočajo s preživetjem in ohranitvijo čim večjega števila delovnih mest.

Kljub težki situaciji, v kateri se slovenski turizem nahaja, pa ima Slovenija s svojo dolgoletno usmerjenostjo v trajnost dobra izhodišča kot zelena in nemnožična destinacija za uspešno okrevanje po krizi in hitrejšo povrnitev zaupanja turistov. Slovenija je globalno prepoznana in s strani številnih uglednih medijev priporočena kot destinacija vredna obiska, pravilnost njene razvojne in trženjske usmeritve v turizmu potrjujejo tudi številne nagrade in priznanja uglednih institucij, številne destinacije pa se pri razvoju trajnostnega turizma zgledujejo prav po Sloveniji.

Slovenski turizem se bo na poti okrevanja srečeval s številnimi izzivi in močno mednarodno konkurenco. Za uspešno prilagoditev situaciji, soočanju z izzivi in ponovni zagon turizma je ključnega pomena usklajeno delovanje vseh deležnikov na krovni in lokalni ravni ter osredotočeno in partnersko delovanje. MGRT in STO zato veliko pozornost posvečata usklajenemu delovanju slovenskega turizma na osnovi modela štirih makro destinacij, ki predstavlja platformo za organizacijsko in trženjsko optimizacijo slovenskega turizma, in sodelovanju s 35imi vodilnimi destinacijami, ki združujejo ključne partnerje slovenskega turizma kot so lokalne skupnosti in občine. Usklajeno delovanje poteka v sodelovanju s Svetom županov vodilnih destinacij slovenskega turizma s ciljem krepitve povezav med krovno in lokalno ravnjo ter za podporo aktiviranju potencialov slovenskih turističnih destinacij.

Na današnjem virtualnem srečanju sta uvodoma prisotne župane s ključnimi ukrepi na krovni ravni seznanila minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek, in direktorica STO, mag. Maja Pak, ki je prav tako predstavila načrt trženja za leto 2021 kot odziv na situacijo, s katero se posledično krizi sooča slovenski turizem. V nadaljevanju pa je o vlogi občin pri okrevanju slovenskega turizma spregovoril predsednik Skupnosti občin Slovenije ter Odbora za turizem, Peter Misja, sicer župan Občine Podčetrtek.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ob nagovoru županov vodilnih destinacij kot enega najpomembnejših deležnikov za usklajeno in učinkovito izvajanje nove turistične strategije na lokalni ravni izpostavlja: »V zaključnem letu Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 v evalvaciji ugotavljamo, da so cilji strategije v veliki meri doseženi kljub izredno težki situaciji, s katero se slovenski turizem sooča v zadnjem letu. Področje na katerem bomo morali še intenzivneje delati je izgradnja turistične infrastrukture, ki generira višjo dodano vrednost, kar je osrednji cilj aktualne strategije. Zato bo eden ključnih ciljev nove strategije nadaljnji razvoj trajnostnega, avtentičnega in butičnega turizma. Nekatere ukrepe za dosego tega cilja smo že sprejeli, na primer ustanovitev sklada za investicije v turizmu, podpora razvoja turističnih produktov, vodilnih destinacij in energetsko sanacijo gostinskih obratov z nepovratnimi sredstvi. Intenzivne  so tudi priprave za črpanje evropskih sredstev za področje turizma v novem finančnem in strateškem obdobju, v katerem bo na voljo več kot 140 milijonov evrov za nastanitve, ki generirajo visoko dodano vrednost, za prestrukturiranje gorskih centrov ter javno turistično infrastrukturo in planinske poti. Nadaljevali bomo tudi s sofinanciranjem razvoja vodilnih destinacij in turističnih produktov. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo si v največji meri prizadevamo, da bo na voljo tudi 200 milijonski sklad povratnih sredstev.«

Novi izzivi, ki jih prinaša aktualna kriza, od destinacij zahtevajo nova znanja in kompetence ter jasno opredeljene prioritete.

Pandemija Covid-19 je še utrdila potrebo destinacij po premišljenem in uravnoteženem trajnostnem razvoju ter okrepitvi področja upravljanja destinacije (strateško premišljen in usmerjen razvoj destinacije in upravljanje vseh elementov ponudbe in povpraševanja), tokov (geografska in časovna razpršitev povpraševanja) in izkušnje (kakovost življenja prebivalcev na eni strani in kakovost izkušnje obiskovalca na drugi). Poudarjena je potreba po varnosti, razumevanju spremenjenega obnašanja potrošnikov, krepitvi trajnostnih praks in maksimiranju uporabe digitalne tehnologije.

Nova realnost zahteva od destinacij prilagoditve, nova znanja, kompetence in prioritete ter v skladu s tem nadgradnjo zavoda oz. lokalne turistične organizacije oz. destinacijske marketinške organizacije v destinacijsko marketinško in management organizacijo, tesnejše sodelovanje s STO ter vključevanje destinacij v sheme Nacionalnega načrta okrevanja in odpornosti.

V podporo temu procesu STO krepi razvojno-izobraževalno delo z destinacijami za pospeševanje razvoja, konkurenčnosti produktov in učinkovitega destinacijskega upravljanja. STO je konec leta 2020 skupaj s ključnimi deležniki v turizmu oblikovala Načrt  okrevanja in odpornosti  slovenskega turizma, ki temelji na petih stebrih in prilagojenemu načrtu trženja, ki bo na srečanju podrobneje predstavljen.

Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, na četrtem srečanju županov vodilnih destinacij izpostavlja stanje v slovenskem turizmu in poudarja izzive in priložnosti, s katerimi se slovenski turizem sooča v luči novih razmer, ter prilagoditve deležnikov v turizmu za uspešno okrevanje in krepitev odpornosti slovenskega turizma po krizi: »Najhujši krizi v zgodovini, ki je prizadela turizem, se moramo prilagoditi vsi deležniki v turizmu. Pred posebnim izzivom so destinacije, ki morajo  zagotoviti varna, atraktivna in trajnostna doživetja, da bodo ponovno pridobile zaupanje turistov. Pomembna je njihova preusmeritev v upravljanje turističnih tokov, koordinacijo ponudnikov in oblikovanje produktov višje dodane vrednosti ter usmeritev v zagotavljanje atraktivne javne infrastrukture in zelene mobilnosti. Destinacije so  s svojo usmeritvijo v trajnostni razvoj pokazale, da Slovenija uresničuje to, kar promoviramo in prav ta pozicija zelene, nemnožične destinacije, usmerjene v trajnostni razvoj, je naš kapital, s katerim moramo povezano nasloviti nova pričakovanja turistov. V obdobju okrevanja moramo skupaj učinkovito izvesti trajnostni preboj in digitalno transformacijo celotnega turizma in tukaj imajo župani izjemno pomembno vlogo. Na Slovenski turistični organizaciji smo v podporo destinacijam pripravili že drugi javni razpis za sofinanciranje promocije in razvoja, za krepitev znanj in kompetenc zaposlenih v destinacijah smo izvedli  Akademijo za trženje slovenskega turizma. Izjemno zadovoljni smo z vključitvijo destinacij  v vseslovensko motivacijsko kampanjo Moja Slovenija, v druge kampanje in dogodke ter projekte kot je Zelena shema slovenskega turizma. STO bo destinacijam nudila pomoč pri promociji, razvoju trajnostnega in digitalnega turizma ter izobraževanju.«

V okviru srečanja je potekala razprava med predstavniki MGRT, STO in občin o izzivih, ki jih bo morala nasloviti nova turistična strategija za obdobje 2022-2028 ter o ključnih izzivih na področju trajnostnega prehoda in digitalne transformacije na ravni destinacij in drugih aktualnih vprašanjih slovenskega turizma.

Peter Misja, župan Občine Podčetrtek in predsednik Skupnosti občin Slovenije in predsednik Odbora za turizem ob današnjem srečanju poudarja vlogo slovenskih občin pri okrevanju slovenskega turizma: »Turizem je po večletni rasti v lanskem letu doživel strm padec. Epidemija je pustila globoke posledice, tako v branži kakor v vseh segmentih, ki tvorijo turizem. Občine niso izjeme, saj so samo zaradi manj nočitev (turistične takse) izgubile 10 milijonov EUR. V Skupnosti občin Slovenije se vse skozi trudimo, da z dobrim sodelovanjem in predlogi, aktivno sodelujemo pri različnih projektih in pobudah. Sodelovali smo pri ustvarjanju distribucije podatkov o nočitvah in e turizmu, akcijskemu načrtu za krožni turizem, občina brez plastike, strateško partnerstvo za digitalno preobrazbo, metodologija za izračun nosilnih zmogljivosti v turizmu. Glede na aktivno sodelovanje pri ustvarjanju formule turistične takse, sem kolegice in kolege enotno pozval k ohranitvi enotne politike glede turistične takse. V Skupnosti občin Slovenije od države pričakujemo jasno komunikacijo in informacije, vsi ukrepi naj bodo jasni in izvedljivi. Želimo si dobro promocije doma in v tujini, ki mora poleg ostalega poudarjati tudi varnost destinacije. Menimo, da z dobrim sodelovanjem in hitrim premišljenim zagonom turizma lahko zopet postanemo ena boljših turističnih držav (destinacij).«

Prisotni na srečanju so se strinjali, da je za okrevanje in ponovni razvoj turizma potrebno usklajeno delovanje deležnikov na vseh ravneh. V prvi vrsti lahko občine odigrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju pogojev za varna doživetja in izboljševanje epidemiološke slike. Za razvoj turistične infrastrukture je pomembna usklajena politika do turistične takse, ki je v teh časih ni smotrno zniževati. Župani so predstavili nekatere projekte in zagotovili, da se slovenski turizem razvija tudi v teh težkih časih; poteka urejanje infrastrukture, poudarek je na razvoju trajnostnih oblik turizma, potrebna bo digitalna transformacija. Korak naprej pri razvoju in trženju Slovenije kot trajnostne in varne destinacije s produkti višje dodane vrednosti za butična doživetja bo narejen z novo turistično strategijo. Organizatorji so srečanje zaključili z vabilom občinam k nadaljnjemu sodelovanju pri promociji in razvoju slovenskega turizma, prisotni so se strinjali, da le povezani lahko premagamo krizo in iz krize izzdemo še bolj trajnostni in uspešnejši.

Nazaj

Kontakt za objavo TTA novic

mag. Livija Kovač Kostantinovič
vodja korporativnega PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju