Slovenski turizem med in po COVID-19: Destinacije in doživetja prihodnosti

Objavljeno: 28.5.2020

Nazaj na novice

Slovenski turizem med in po COVID-19: Destinacije in doživetja prihodnosti

V tem tednu Slovenska turistična organizacija (STO) nadaljuje s serijo spletnih srečanj slovenskega turizma. Včeraj, 27. maja, je potekalo četrto izmed petih spletnih srečanj z naslovom DESTINACIJE IN DOŽIVETJA PRIHODNOSTI. Na webinarju, ki ga je povezovala Eva Štravs Podlogar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, so sodelovali direktorji lokalnih turističnih destinacij ter predstavniki združenj in ponudnikov turističnih storitev. Uvodoma je udeležence srečanja, katerega je spremljalo več kot 300 posameznikov, nagovoril tudi ugleden strokovnjak za razvoj destinacij dr. Terry Stevens.

Slovenski turizem med in po COVID-19: Destinacije in doživetja prihodnosti

Turizem v času krize potrebuje reset, nove poslovne modele in premislek o drugačnih kriterijih uspešnosti. Prevetriti je potrebno vrednote in cilje, ki morajo biti še bolj povezani s trajnostnim razvojem, varnostjo in kakovostjo življenja. Spremljati je potrebno vedenje potrošnikov, jih na novo segmentirati, prilagoditi ponudbo v skladu z vizijo zelene butične Slovenije in jo turistom predstaviti na nove načine. V tokratnem srečanju smo z govorci odgovarjali na vprašanja, kakšna bo nova vloga destinacijskih organizacij v prihodnje, kakšna bodo doživetja prihodnosti, ki bodo odgovarjala spremenjenemu vedenju turistov, dotaknili pa smo se tudi pospešene digitalizacije in uvajanja novih tehnologij pri oblikovanju ponudbe turističnih storitev.

Dr. Terry Stevens, strokovnjak za razvoj destinacij je v svoji uvodni predstavitvi izpostavil, da smo priča zgodovinskemu trenutku, ko imamo priložnost za transformacijo turizma. Turizem, kot smo ga poznali zadnjih 30 let, je preteklost, prihaja pa novo obdobje, kjer bo pomembno:

  • SODELOVANJE in POVEZOVANJE. Bolj kot kadarkoli prej je pomembno še močnejše povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov v turizmu in na destinaciji. Deležniki morajo uskladiti vizijo razvoja destinacije in opredeliti nosilne sposobnosti destinacij. Potreben bo premislek, refleksija, reset, reorganizacija in prenova modelov upravljanja destinacij in turistične ponudbe.
  • Turist prihodnosti bo cenil prizadevanja destinacije za upravljanje vplivov na okolje, še bolj bo cenil odnos destinacije do svojih gostov, želel si bo še večjega stika z lokalnim prebivalstvom, ki mora biti aktivno vključeno v razvoj turizma na svoji destinaciji.
  • ZAUPANJE je nova valuta. Porajala se bodo vprašanja: ali lahko zaupamo destinaciji in ali lahko destinacija zaupa svojim gostom? Spoštovanje gosta do destinacije, prav tako pa tudi spoštovanje gostiteljev do turista, bo temelj medsebojnega zaupanja in zagotavljanja zadovoljstva tako prebivalcev kot obiskovalcev destinacije.
  • Destinacije bodo morale drugače nagovarjati svoje goste. Turist prihodnosti bo želel biti povabljen v destinacijo, hkrati pa se bodo destinacije morale vprašati, kakšne goste si želijo v destinaciji. Koga želijo povabiti? Komu lahko zaupajo in koga spoštujejo?

 

Dr. Stevens meni, da trajnostni razvoj in upravljanje destinacij ostajata ključni prioriteti odgovornega turizma prihodnosti.

 

Slovenski predstavniki destinacij in ponudnikov so predstavili, kako se soočajo s trenutno situacijo in kako se pripravljajo na novo turistično realnost. Govorci so se strinjali, da je čas, ko so se potovanja popolnoma ustavila zahteven, a vendarle tudi priložnost za spremembe.

Zaustavitev turističnih tokov ni pomenila zatišja v razvoju turizma. Slovenske destinacije in ponudniki so čas izkoristili za še močnejše povezovanje znotraj destinacije in tudi širše v regiji. Nadgradili so svojo ponudbo in produkte, s katerimi odgovarjajo na potrebe turista prihodnosti. Razvili pa so tudi nova doživetja, ki temeljijo na digitalizaciji in spoznavanju dediščine z uporabo sodobnih tehnologij. Prevetrili so tudi svoje razvojne in promocijske strategije ter okrepili dialog z lokalnim prebivalstvom, ki so ga vključili v načrtovanje turističnega razvoja in upravljanja destinacije. Vsi govorci so poudarili, da je slovenski turizem pripravljen na ponoven zagon. Letos imamo odlično priložnost, da Slovencem pokažemo, kako čudovito državo imamo. Da navdušimo slovenskega gosta k raziskovanju Slovenije, ne le letos, ampak tudi prihodnja leta.

Posnetek spletnega srečanja je na voljo na povezavi.

Vabljeni k udeležbi na zadnjem spletnem srečanju z naslovom ODNOS DO TURISTA - PERSONALIZIRAN & DIGITALEN, ki bo potekalo jutri, 29. maja. Več informacij o celotni seriji spletnih srečanj najdete tukaj.

V nadaljevanju podajamo tudi kratek povzetek ključnih poudarkov posameznih govorcev.

Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije je izpostavila, da je z uporabo sodobnih tehnologij doživetje kulture v mestih lahko še bolj intenzivno in zapomnljivo. V letošnjem letu se bodo še bolj intenzivno povezali z muzeji in jih vključili v sooblikovanje kulturnih produktov v zgodovinskih mestih doma, ki jih je mogoče doživeti vse dni v letu.

 

Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje se strinja, da so trenutne razmere velik izziv, pa vendarle tudi priložnost za spremembe in nov začetek. Zaustavitev turističnih tokov ni pomenila zatišja v razvoju turizma. V destinaciji Maribor-Pohorje se posvečajo razvoju produktov (ključni med njimi so gastronomija, kultura in športni turizem) in povezovanju tako znotraj destinacije kot tudi na območju celotne regije Alpska Slovenija. Ena izmed ključnih usmeritev, ki so jo sprejeli, je tudi bistveno povečanje digitalne promocije, predvsem na tujih trgih.

 

Vasja Čretnik, direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia je povedal, da so v Termah Olimia čas, ko so bili zaprti, izkoristili za prenovo in obnovitvena dela. Predvsem pa za povezovanje s ponudniki v destinaciji in oblikovanje novih doživetij. Čretnik meni, da bodo poleg varnostnih ukrepov za uspeh posamezne destinacije v prihodnosti bistvena doživetja, pomembno pa bo tudi informiranje obiskovalcev in lokalnih prebivalcev ter zaposlenih v turizmu. S prodajno akcijo, ki so jo začeli v preteklih tednih, so izjemno zadovoljni, saj so bili odzivi odlični, kar je tudi potrditev, da si ljudje želijo ponovno potovati.

 

Tina Belej, direktorica STIK Laško meni, da bo usmeritev Slovenije, ki je zelena, aktivna in butična, zagotovo zdržala tudi te čase. Povedala je, da so v tem času pripravili nove produkte, predvsem za individualne obiskovalce (med pomembnejšimi produkti je gastronomija) in prenovili spletne strani, kjer dajejo velik poudarek na personalizirani komunikaciji z obiskovalci. Razvijajo tudi nova doživetja, ki temeljijo na digitalizaciji in spoznavanju dediščine z uporabo sodobnih tehnologij.

 

Urška Topolšek Planinšek iz Turistične kmetije Urška meni, da imamo letos odlično priložnost, da Slovencem pokažemo, kako čudovito državo imamo in da tudi slovenskega gosta navdušimo s pestro lokalno in butično ponudbo na slovenskih turističnih kmetijah. Poudarila je, da je zanje pomembno, da gosta zadržijo več dni, pri čemer ga ne zadržujejo za štirimi stenami, ampak mu omogočajo, da doživi in razišče destinacijo. Celovito doživetje destinacije namreč povečuje zadovoljstvo gostov, ki se zato radi vračajo in promovirajo njihovo ponudbo s svojimi priporočili znancem in prijateljem. Ob koncu pogovora je še dodala, da imamo čudovito naravo in gostoljubne ljudi ter pozvala k obisku, ne samo letos, ampak vsako leto.

 

Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj je povedal, da turizem v določenem trenutku lahko postane moteč za lokalne prebivalce, saj ti nimajo več miru, ki so ga vajeni na svojih priljubljenih točkah. Meni, da morajo destinacije nujno okrepiti dialog z lokalnim prebivalstvom, ki ga je potrebno vključiti v načrtovanje turističnega razvoja in upravljanja destinacije. V Bohinju so naredili velik napredek na področju prometa, predvsem pri usmerjanju avtomobilskega prometa obiskovalcev in s tem izboljšanju kakovosti življenja za lokalne prebivalce. Lokalnim skupnostim je potrebno pokazati konkretne prednosti, ki jih turizem zanje prinaša. Prav tako pa meni, da je izjemno pomembno, da vemo, koga nagovarjamo in vabimo k obisku. V Bohinju si želijo gostov, ki radi raziskujejo destinacijo, so radovedni, predvsem pa tudi spoštljivi do narave in ljudi. Destinacije naj bodo prostor, kjer si ljudje želijo biti in kjer se spoštljivo obnašajo.

 

Špela Smuk, vodja razvoja blagovne znamke Dobrote Dolenjske je povedala, da povezujejo že 80 ponudnikov in 500 produktov. Celotna znamka predstavlja jagodni izbor kulinaričnih produktov, ki jih gost lahko najde na Dolenjskem. Njihova želja je, da skozi gastronomijo predstavijo Dolenjsko kot regijo. Pravkar pripravljajo dodatno ponudbo in doživetja za slovenske goste, ki jih bodo nagovorili, da letos dopust preživijo na Dolenjskem. Meni namreč, da Slovenci Dolenjsko še vedno premalo poznamo.

 

Nazaj na novice

Urednica TTA novic:

mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.

Deli s prijatelji