Slovenski turizem med in po COVID-19: Nova realnost – novi standardi

Mag. Helena Cvikl, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem na MGRT je poudarila, da bo tudi v prihodnje pomembno, da v slovenskem turizmu stavimo na kakovost, ki pa je v novi realnosti, ki smo ji priča, dobila drugačne in širše dimenzije. Pomembno je, da prisegamo na higieno, zdravje, varnost in zaupanje, je izpostavila.

Sebastian Postogna, vodja gostinstva skupine Falkensteiner Hotels & Resorts, je izpostavil izzive uvedbe standardov za zagotavljanje varnosti in higiene v avstrijski hotelski industriji, kjer pravi, da so se izziva lotili proaktivno, precej pred oblikovanjem predpisov. Digitalizacija v hotelirstvu ni robotizacija, pravi in dodaja, da bodo tisti, ki bodo digitalizacijo uvedli kot prvi, zmagovalci. Digitalizacija je tista, ki mora biti v pomoč in dodana vrednost tako za gosta kot organizacijo, še dodaja.

Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije izpostavlja, da je higienska varnost novi luksuz v turizmu. Vsi hotelirji po svetu se držijo smernic Svetovne zdravstvene organizacije, v Sloveniji pa se navodil in priporočil držimo zelo striktno, upoštevaje hkrati, da so v turizem uvedena življenjsko in z upoštevanjem kriterija profitabilnosti ponudnikov. Na novo je potrebno pridobiti zaupanje gosta, zato bo slovenski hotelirski sektor pri uvajanju standardov kakovosti naredil mnogo več, kot zahtevajo predpisi, pravi. Higiensko »pretiravanje« je pomembno predvsem na začetku uvedbe standardov. Gostje se bodo hitro navadili nove realnosti, dodaja.

Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je poudaril specifičnost slovenskih naravnih zdravilišč, kjer veljajo zelo strogi standardi zagotavljanja varnosti in higiene. Ti standardi so veljali že pred krizo, še posebej v tistih delih zdravilišč, ki so sprejemali najbolj ranljive goste kot npr. negovalni oddelki, kjer so v veljavi medicinski standardi. Varnost je na prvem mestu, gostu pa je potrebno zagotoviti tudi dobro počutje, pravi. Izpostavlja tudi velik pomen sporočila turistom, da je Slovenija tudi nadalje pristno prijazna destinacija.

Jana Apih, direktorica GoodPlace je poudarija pomen odgovornosti turizma na področju zagotavljanja varnosti za prebivalce Slovenije. V »srce« turizma je potrebno postaviti prebivalstvo, cilji slovenskega turizma pa morajo temeljiti na trajnosti. Tudi ko govorimo o 5-zvezdičnih doživetjih, je eden od pomembnih kriterijev petzvezdičnosti stik z lokalnim prebivalstvom. Odmik v neokrnjeno naravo bo ena od turističnih oblik, ki se bo po krizi najhitreje vrnila, ker se v naravi turisti počutijo varne, dodaja.

Borut Kokelj, kreativni direktor GLAMPro je poudaril, da so glampingi ena najbolj varnih oblik turističnih storitev, saj zagotavljajo omejeno število gostov in zasebnost. Glampingi so delovali po »korona-varianti« že pred krizo, pravi. Izpostavil je tudi možnost ponudbe cenovno bolj dostopne oblike glampinga. Predvidevamo, da se bo turizem razvijal tudi v smeri transformacije nekaterih produktov, npr. na področju kampinga, je dodal.

Dogodek je moderirala prof. dr. Maja Uran s Fakultete za turistične študije – Turistica.

Govorniki so si bili ob zaključku webinarja enotni, da je v turizmu nastopila nova realnost, vsi deležniki v turizmu pa so del te nove realnosti. Nova realnost pomeni tudi nujni »reset« turizma in gradnjo »novega« turizma, pri tem so varnostni standardi pomembni za turiste, zaposlene in prebivalce. Govorniki so si enotni, da mora biti turizem jutrišnjega dne trajnosten, ohraniti mora zdravo in lepo Slovenijo in delovati v sozvočju s prebivalci. Slovenski turizem mora ohraniti usmerjenost v trajnostni razvoj in zagotavljati personalizirana doživetja. Velik pomen v prihodnje pa bo imela digitalizacija, ki bo pomembno prispevala k varni izkušnji gosta.

Posnetek spletnega srečanja je na voljo na povezavi.

Vabljeni k udeležbi na naslednjih spletnih srečanjih, ki bodo potekala 21., 27. in 29. maja. Več informacij o celotni seriji spletnih srečanj najdete tukaj.

Nazaj na novice