V idrijsko podzemlje se je spustil že polmilijonti obiskovalec

V idrijskem Antonijevem rovu so prejšnji teden sprejeli 500.000. obiskovalca. Sodelavci Centra za upravljanje dediščine živega srebra Idrija so jubilejno obiskovalko presenetili po končanem ogledu.

V jamo jo je prej popeljal nekdanji rudar, po zaprtju rudnika pa dolgoletni vodnik Jože Pavšič. Obiskovalce po rudniških rovih vodi zadnjih 25 let, kar je del rudnika, odprtega za javnost. Idrijski rudnik je bil namreč prvi v Sloveniji, pri katerem so se sočasno z zapiranjem odločili, da pogled v podzemlje omogočijo tudi širši javnosti. Obiskovalce so v jamo začeli voditi skozi najstarejši del rudnika – Antonijev rov. Rove so ohranili takšne, kot so bili nekoč, obiskovalcem pa v njih predstavljajo življenje rudarjev, načine odkopavanja rude in geološki fenomen zgradbe enega najzapletenejših rudišč na svetu. Ob letošnjem jubileju so v Idriji pripravili več prireditev, predvsem pa želijo spodbujati pripovedovanje zgodb rudarjev in s tem ohranjati njihovo živo vez z mlajšimi generacijami.

Vodja Antonijevega rova Davor Vodopija je za Dnevnik razložil, da obiskovalci rudnika prihajajo tako rekoč z vsega sveta. »Med obiskovalci prevladujejo Slovenci, sledijo Italijani, Francozi, Nizozemci in Belgijci, Nemci, Avstrijci, Nizozemci, Španci,«. Muzej je lani obiskalo slabih 22.000 obiskovalcev, še vedno pa se v Antonijevem rovu spomnijo zlatih časov takoj po njegovem odprtju. »Po enem letu obnove smo muzejski rudnik 22. junija 1994 odprli za javnost. Tri leta kasneje je bil Antonijev rov nominiran za evropski muzej leta. V tem letu smo imeli tudi največji obisk, in sicer 30.347 obiskovalcev,« je pojasnil Vodopija.

Antonijev rov velja za enega najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi. Skoraj 500 let so rudarji skozenj odhajali na delo v jamo in se vračali iz nje. V sredini 18. stoletja so ga poimenovali po svetem Antonu Padovanskem. Na koncu 300 metrov dolgega rova so v času največjega razcveta rudnika postavili kapelo Svete trojice. V njej so se rudarji priporočili svojima priprošnjikoma, sveti Barbari in svetemu Ahacu, da bi zmogli težko in zahtevno delo v jami.

Vir: Dnevnik

Nazaj na novice