Odlični turistični rezultati ob polletju letošnjega leta
Večina slovenskih turističnih destinacij in ponudnikov, še posebej pa kampi, med letošnjimi poletnimi počitnicami poročajo o dobri zasedenosti in odličnih rezultatih. V prvi polovici leta 2019 smo, po začasnih podatkih SURS, zabeležili več kot 2,5 milijonov prihodov in več kot 6 milionov prenočitev. Primerjava prvih šestih mesecev leta 2019 z enakim obdobjem leta 2018 kaže na kar 6 % rast prihodov in 4 % rast prenočitev.
Ljubljana
V prvi polovici letošnjega leta je bilo ustvarjenih 460.088 prihodov in 909.950 prenočitev. Povprečna doba bivanja je bila v prvi polovici leta 2 dni (najdaljša povprečna dolžina bivanja je bila v januarju - 2,1 dni). Glede na leto 2018 so se prihodi letos povečali za 11,7 %, prenočitve za 9 %. Povprečna stopnja rasti prenočitev v prvi polovici leta je bila 8,6 %, najvišja rast je bila zabeležena v mesecu aprilu (+18,1 %) in juniju (+11,9 %). Po podatkih, ki jih zbirajo na TIC Ljubljana in zajema 20 hotelov in 2 hostla, statistika nakazuje približno enako število prenočitev kot julija lani, in sicer je bilo julija letos za 3,6 % več prenočitev, kot julija 2018. Zasedenost za zgoraj omenjene namestitve je v mesecu juliju 89,8%. V prvih šestih mesecih so največ prenočitev opravili obiskovalci iz Italije, Nemčije, ZDA, drugih azijskih držav (tukaj niso zajeti gosti iz Kitajske, Japonske, Koreje in Izraela), Velike Britanije in Avstrije.
Maribor
Maribor in turistična destinacija Maribor - Pohorje od januarja do junija beležita odlične statistične rezultate: rast prenočitev v Mariboru je 10 %, medtem ko je rast prihoda turistov 7 %; na območju destinacije Maribor - Pohorje je prenočitev več za 17 %, prav tolikšna je rast prihodov turistov. Povprečna doba bivanja v mestu, kot tudi na področju celotne destinacije, presega 2,4 dni. V Mariboru so največ prenočitev ustvarili gostje iz Hrvaške, Nemčije, Srbije, Avstrije, Poljske in Italije.
Bled
V prvih šestih mesecih se je število prenočitev v primerjavi z lanskim letom povečalo za 5 %, samo junija pa za 8 %. Največ je Angležev, sledijo Nemci, Italijani in Američani. Presenetljiv je precejšen porast domačih gostov, ki jih je bilo v prvem polletju kar za četrtino več kot v enakem obdobju lani in so se uvrstili na sedmo mesto. Letos so Bled obiskali turisti iz kar 169 držav, celo iz Svazija, Nauruja, Butana in Fidžija, beležijo pa rast gostov iz Južne Koreje. Povprečen gost skupaj s prenočitvijo in izven penzionsko porabo potroši približno 130 evrov, kongresni gost pa potroši okoli 500 evrov na dan.
Bohinj
V Bohinju so junija doživeli pravi turistični bum in zabeležili kar 30 % več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Zabeležili so preko 85.000 prenočitev, kar je več kot v prvih treh mesecih leta skupaj. Med bohinjskimi gosti še vedno (skoraj tretjinsko) prevladujejo Slovenci, Nemcev je 12 %, sledijo Britanci, Madžari, Čehi, Hrvati in Nizozemci. Dolžina bivanja se je v primerjavi z lanskim letom skrajšala.
Kranjska Gora
V Kranjski Gori obisk prav tako raste, tudi zaradi novosti v nastanitveni ponudbi (Jasna in počitniške enote Slovenskih železnic). Med gosti prevladujejo Nemci, Britanci, Italijani, Korejci, Čehi, Francozi in Belgijci, v primerjavi z lani pa so največjo rast imeli februarja (za 8 %), ko je bilo domačih gostov več kot tujih, in maja, ko so zabeležili 7 % rast. V letu 2018 so med počitnicami zabeležili približno 280.000 prenočitev (julij in avgust), v letošnjem poletju pa pričakujejo približno 10 % rast. V mesecu juniju so zabeležili preko 11 tisoč prihodov in preko 30 tisoč prenočitev, kar je v primerjavi z lanskim letom za približno 13 % več. Na splošno sliko statistike vplivajo podatki prvih petih mesecev, ko je bilo zaradi slabega vremena kljub boljšemu obisku manj prenočitev.
Piran in Portorož
Turistično združenje Portorož zbira podatke o prenočitvah v hotelih občine Piran. V juliju so imeli dobrih 175.000 hotelskih prenočitev, kar je enako kot julija lani. Prevladujejo tuji turisti, ki so ustvarili kar 80 % vseh prenočitev. V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo 715.000 hotelskih prenočitev, kar je 4 % več kot lani. Točnih podatkov o narodnosti gostov nimajo, doslej je bilo največ Avstrijcev, sledili so Italijani, Nemci in Madžari.
Izola
Julija je Izolo obiskalo 25.875 gostov, ki so skupaj opravili 111.162 prenočitev. V primerjavi s preteklim letom to predstavlja 8 % povečanje števila gostov in 8 % povečanje opravljenih prenočitev. Največje število prenočitev je bilo opravljenih v hotelih, sledijo apartmajska naselja in kampi. Julija so našteli 52 % slovenskih gostov, sledijo jim Nemci, Čehi, Madžari, Avstrijci in ostali. V primerjavi s preteklim letom pozitivno izstopa rast prenočitev na naslednjih tržiščih: Nemčija + 31 %, Češka + 28 %, Madžarska + 26 %, Poljska + 31 %, Italija + 8 %. Povprečna doba bivanja pa je znašala 4,3 dni. V obdobju od januarja do julija je bilo v vseh nastanitvenih enotah v Izoli zabeleženih 285.361 opravljenih prenočitev. Glede na zbrane podatke s statističnega urada to predstavlja 7 % porast opravljenih prenočitev. Ravno tako je bil v prvih sedmih mesecih zabeležen 13 % porast na področju prihodov, katerih je bilo v 78.793.
Ankaran
V Ankaranu prevladujejo domači gostje, ki predstavljajo kar 65 % vseh gostov. V prvi polovici letošnjega leta, ko so zabeležili kar 27 % več prenočitev.
Postojna
V parku Postojnska jama je letošnja sezona boljša od lanske. Obiskovalcev je bilo do 15. julija za dobro desetino več, ključno rast, 17 % pa pri tem beleži Predjamski grad.
Celje
V turistično informacijskih centrih Celje center in Stari grad so v juniju prevladovali domači turisti, sledili so jim turisti iz Avstrije in Nemčije, Hrvaške in Srbije. V poletnih mesecih pričakujejo enak trend kot lansko leto.
Ptuj
Na Ptuju so v prvi polovici leta 2019, z več kot 27.000 prihodi, beležili 2 % rast. Nekaj manj kot 60 % obiskovalcev so predstavljali tuji gostje. Ponudniki namestitev so po podatkih SURS v prvem polletju našteli skoraj 65.500 prenočitev, od tega skoraj polovico tujih gostov, s čimer se je število prenočitev v primerjavi z letom prej povišalo za dobre 4 %.
Brkini in Kras
Turistična sezona je ob začetku počitnic v Italiji na vrhuncu, zato tudi turistični delavci v Brkinih in na Krasu pričakujejo več gostov. V prvi polovici leta so zabeležili kar 20 % rast števila prenočitev.
Velika planina
Do konca julija so na Veliki planini zabeležili rekorden obisk, saj se je preko 35.000 potnikov na planino odpeljalo z nihalko. Skupno število obiskovalcev, tudi tistih, ki se povzpnejo peš, je bilo več kot 100.000. V poletnih mesecih je polovica obiskovalcev tujcev, prevladujejo Francozi, Španci in Italijani. Čez leto je sicer tujih obiskovalcev 20 % , se pa število tujih gostov vsako leto povečuje.
Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ).
Iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) sporočajo, da so poleti slovenska naravna zdravilišča zelo dobro zasedena, še posebej za konec tedna. V prvi polovici letošnjega leta beležijo približno enako število prihodov kot lani in 3 % rast prenočitev. Visoke rasti prenočitev beležijo z naslednjih trgov: Izrael, Češka, Poljska, Bosna in Hercegovina. Dobre rezultate v prvih šestih mesecih zaznavajo tudi s ključnih trgov (Avstrija, Ruska federacija, Italija in Nemčija), ki predstavljajo največji delež v skupnem številu tujih gostov. Domači gostje predstavljajo približno polovico vseh prihodov in prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih.
Odlična zasedenost slovenskih kampov
Državna statistika beleži precejšen porast števila prihodov in prenočitev v kampih. V obdobju od januarja do junija kampi beležijo 16 % rast prihodov in 11 % rast prenočitev glede na enako obdobje v letu 2018. Po začasnih podatkih statističnega urada so letošnjega junija prav v kampih zabeležili največjo rast prenočitev, in sicer za 28 % v primerjavi z lanskim junijem. Če so imeli lanskega junija v kampih 224.000 prenočitev gostov, je letošnjega junija številka narasla na dobrih 287.000. Prihodov turistov je bilo skoraj 110.000 oziroma kar 25.000 več kot junija lani.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Rešitev temelji na tehnologiji ChatGPT, ki je last družbe OpenAI, in programerskimi nadgradnjami našega partnerja, družbe Creatim d.o.o.. Vsebina pogovorov se hrani 30 dni. Dostop do vsebine pogovorov je omejen na pooblaščene osebe v Slovenski turistični organizaciji in družbi Creatim d.o.o, ki lahko te vsebine obdelujejo zgolj za namen uporabniške podpore, optimizacije, statistične analize in nadaljnjega razvoja storitve Alma. Za potrebe oblikovanja Alminih odgovorov se uporabniške poizvedbe posredujejo strežnikom družbe OpenAI, ki se nahajajo izven EU. Posredovani podatki se pred prenosom in pri zapisu na strežnike OpenAI kriptirajo. Družba OpenAI pri obdelavi podatkov jamči skladnost s standardi GDPR in najboljšimi svetovnimi praksami glede varovanja podatkov. Prosimo vas, da v okno za klepet ne vnašate vaših osebnih podatkov (ime, priimek, e-pošta, telefonska številka,…).
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info