Dobri rezultati destinacij, zdravilišč in smučišč

Turizem Ljubljana začenja leto 2019 na trdnih temeljih minulega leta, ki je med drugim prineslo osem mednarodnih priznanj in nagrad za uspešen razvoj ljubljanskega turizma, daljšo dobo bivanja turistov v mestu in presežena dva milijona prenočitev že v oktobru. To je rezultat uresničevanja ključnih strateških ciljev turizma v Ljubljani, kot so  desezonalizacija obiska, daljšanje dobe bivanja turistov, kakovostna ponudba in posledično večja turistična poraba ter usmerjanje turističnih tokov iz ožjega mestnega središča na druga območja Ljubljane in v regijo Osrednja Slovenija. Prenočitev tujih gostov je bilo 96,4%. Povprečna doba bivanja gostov je bila 2,4 dni, kar pomeni, da je ljubljanski turizem dosegel še enega od strateških ciljev, to je podaljšanje dobe bivanja gostov. Lansko leto je bilo rekordno tudi za kongresni turizem, ki je znatno pripomogel k podaljšanju dobe bivanja.  Velik uspeh je tudi daljšanje dobe bivanja azijskih gostov in povečevanje števila turistov v mesecih, ki so praviloma slabše obiskani – aprila, maja in novembra.

V letu 2018 sta Mestna občina Maribor in turistična destinacija Maribor - Pohorje ponovno dosegli najboljše rezultate do sedaj. Po začasnih podatkih statističnega urada je v Mestni občini Maribor v letu 2018 prenočilo 201.160 turistov, ki so skupaj ustvarili 438.000 prenočitev. Razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami in gosti je v Mestni občini Maribor 13:87 v prid tujim prenočitvam in gostom. Tu se je tudi podaljšala povprečna doba bivanja turistov  v primerjavi s preteklim letom, in sicer z 1,85 dni na 2,17 dni. Največ  turistov je v letu 2018 (I–XI) v Mestni občini Maribor prenočilo iz naslednjih trgov: Nemčija (39.525 prenočitev), hrvaški gostje so prehiteli Avstrijce in Italijane s 27.659 prenočitvami, na tretjem mestu se nahajajo Poljaki s 25.920 prenočitvami, Italijani so na četrtem mestu s 23.395 prenočitvami. Sledijo Srbi z 21.301 prenočitvijo, šele na šestem mestu se nahajajo avstrijski gostje z 19.977 prenočitvami. Pozitivni trendi so tudi pri Nizozemcih, ki so v letu 2018 ustvarili 12.864 prenočitev. Turistično destinacijo Maribor - Pohorje je v letu 2018 obiskalo 250.000 gostov, ki so ustvarili 560.000 prenočitev. Povprečna doba bivanja v destinaciji je bila 2,24 dni.

Leto 2018 je prineslo odlične rezultate tudi občini Piran, ki je milijon prenočitev presegla že v juliju. »Odlični decembrski rezultati pa so dokaz, da postaja vse bolj zanimiva tudi v zimskem času. Predvsem mediteranska klima in vrhunske storitve v naših centrih dobrega počutja nam omogočajo delovanje v turizmu skozi vse leto. Piko na i pa v prazničnem času predstavljajo tudi prireditve, in na tem področju poskušamo vsako leto ponuditi še več. Zadovoljni smo tudi z letnimi podatki. Poleg rasti števila prenočitev me najbolj veseli, da hotelirji dosegajo tudi višje cene na prodano hotelsko sobo,« pravi mag. Igor Novel, direktor Turističnega združenja Portorož.

Lani so v Izoli zabeležili skoraj pol milijona prenočitev. »Podatki kažejo, da smo po rekordni sezoni v 2017 zavidljive rezultate v Izoli še nagradili. Našteli smo namreč skoraj pol milijona turističnih prenočitev, za tretjino povečali obisk tujih gostov, na Turističnem združenju pa prenovili Izolano, hišo morja, dobili novo spletno stran izolskega turizma in nadgradili prisotnost na družbenih omrežjih.  K dobrim rezultatom je pripomoglo tudi okrepljeno sodelovanje s sosednjimi destinacijami, s katerimi smo pričeli s skupnimi promocijskimi aktivnostmi in privabljanju potencialnih obiskovalcev prek družbenih omrežij pod blagovno znamko Love Istria. Poseben poudarek je bil tudi na digitalni predstavitvi izolske kulinarične ponudbe v sklopu projekta Izolski okusi. Tudi v letu 2019 bo kulinarika eden pomembnejših segmentov promocije,« pravijo pri Turističnem združenju Izola.

V Posočju so lani imeli za petino boljšo turistično sezono kot leta 2017. »V le osmih letih, od leta 2010, ko so se številke prenočitev ustavile pri 305.000, se je do lani izkupiček več kot podvojil ‒ na 740.000 prenočitev. Skupek privlačnih znamenitosti in narave privablja v Posočje vedno več turistov iz več kot 50 držav sveta, dobra četrtina je nemških gostov. Lanska, že četrta rekordna sezona zapored je posoškim občinam prinesla več kot 706.000 evrov turistične takse. Po drugi strani pa tudi ta intenziven obisk, ki raste iz leta v leto, prinaša določene izzive na področju infrastrukture. Dober znak je, da se sezona daljša tudi v pomlad in jesen,« izpostavlja Janko Humar, direktor Turizma Dolina Soče.

Največ gostov so v Škofji Loki zabeležili v poletnem obdobju, absolutno največ v mesecu avgustu, in sicer iz Španije, Francije, Italije, Velike Britanije, Nemčije in Nizozemske. »V zadnjih dveh letih opažamo predvsem porast gostov iz Vzhodne Evrope. Turistom je všeč ljubkost majhnega srednjeveškega mesta, dostopnost kulturnih spomenikov in tukajšnji razgledi. Zanimajo se za razgledne točke v Škofji Loki in okolici, pohodniške  in kolesarske poti. Vse bolj pomembna postaja kulinarika, turisti povprašujejo predvsem po dobrih gostilnah, v katerih lahko poskusijo lokalne jedi. Pogrešajo kamp, saj kar precej turistov, še posebno iz držav Beneluksa in Francije, potuje z avtodomom. Družine pa še posebno v primeru slabega vremena pogrešajo aktivnosti za otroke,« izpostavljajo v Turizmu Škofja Loka.

V letu 2018 so v Turistično informacijskem centru Brda zabeležili 11.526 obiskovalcev (9007 v letu 2017), od tega je bilo 3501 domačih in 8025 tujih. »Največji obisk beležimo od aprila do oktobra, čeprav se iz leta v leto povečuje v vseh mesecih. Veliko pa je tudi obiskovalcev, ki se v naših prostorih ne zglasijo, zato lahko trdimo, da je njihova številka višja. Na podlagi prijavljenih prenočitev smo jih zabeležili 43.429 (37.306 v letu 2017), več jih je bilo v drugi polovici leta. Še vedno je največ gostov, ki pri nas ostanejo dlje časa, domačih, sledijo jim Italijani, Avstrijci in Nemci; opazili smo zelo velik porast gostov iz ZDA, Kanade in Avstralije. Število domačih gostov se iz leta v leto veča, trend obiskovanja domačih destinacij je vedno bolj priljubljen tudi med mladimi. K temu zagotovo pripomorejo organizirani team buildingi in kongresne  dejavnosti slovenskih podjetij. Obiskovalci iščejo na destinaciji priložnosti za različna doživetja, želijo si pristnih izkušenj, zato povprašujejo po degustacijah na kmetijah, poleg stika z lokalno kulinariko pa si želijo aktivno preživeti svoj prosti čas. Beležimo višje število izposoje koles in povečanje zanimanja za pohodne poti,« pravijo v TIC Brda.

V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pravijo, da so njihovi člani leto 2018 zaključili optimistično in z boljšim finančnim izkupičkom, ob tem pa dosegli nadpovprečno zasedenost prek celega leta. V letu 2018 so zabeležili za malenkost boljši rezultat kot leto prej, in sicer so v slovenskih naravnih zdraviliščih gostili 841.612 gostov, ki so ustvarili 3.198.992 prenočitev, kar je za 0,2% več kot leto poprej. Pri tem se je število tujih prenočitev povečalo za 0,5%, ob popolnoma enakem številu domačih prenočitev pa je delež tujih gostov in prenočitev prvič presegel domačega, tako da ta sedaj predstavlja 50,4% tujih in 49,6% domačih prenočitev. Ob tem poudarjajo, da ob obstoječih kapacitetah ni več veliko možnosti za povečanje števila prenočitev, saj so nekatere nastanitvene zmogljivosti zasedene že kar 80% na letni osnovi, večina term pa je prek vikendov skozi celo leto skoraj polno zasedenih. Številne investicije so prispevale tudi k dvigu kakovosti ponudbe in so namenjene predvsem izboljšanju ponudbe za nepozabna doživetja, razvajanja in dobro počutje s pomočjo edinstvenih termalnih voda, morske klime in drugih naravnih zdravilnih dejavnikov, ki so osnova ponudbe. »In prav investicije so edina prava možnost, da produkt dvignemo na še višjo raven, s tem pa lahko upravičimo tudi pričakovanja o še boljših finančnih rezultatih tudi v letu, ki je pred nami. Na koncu bo tako uspeh tudi, če ne bomo presegali statističnega števila  prihodov in prenočitev, temveč se bodo k nam gostje vračali predvsem zaradi zadovoljstva s ponudbo. Mnoge družbe so sicer zavezane poročanju svojim lastnikom in nadzornikom ter objavi na borzi, zato bodo dokončni finančni rezultati znani šele v aprilu, vseeno pa razveseljujejo podatki o povečanju prihodkov, o katerih poročajo iz nekaterih družb, kar je nedvomno glavni cilj vsakega uspešno zastavljenega poslovnega načrta in sledenje glavni strateški usmeritvi slovenskega turizma,« poudarjajo v SSNZ.

Upravljavci žičniških naprav in smučišč se na zimsko sezono pripravljajo celo poletno sezono, aktivnosti pa dodatno pospešijo v jesenskem času, kot sporočajo iz Združenja slovenskih žičničarjev. Predlanska zgodnja zima je bila dobra šola, zato so bili na smučarsko sezono pripravljeni že v začetku novembra. Sezona 2018-2019 se je na večini večjih smučišč začela 30. novembra in 1. decembra, kar je nekoliko kasneje kot v predlanski sezoni, ko je bilo smučanje mogoče že za martinovo. V nadaljevanju narava s snegom ni bila darežljiva, kot izpostavljajo, bilo pa je dovolj hladno, da je bilo mogoče izdelovati tehnični sneg. Tako so vsa smučišča, ki posedujejo sisteme za tehnično zasneževanje, ugodne razmere izkoristile in zasnežile večino smučarskih prog. Ljubitelji vijuganja na snežnih strminah so ugodne vremenske razmere dobro izkoristili. Tako beležijo nekoliko več obiskovalcev kot v enakem obdobju v letu 2017, ko je bilo naravnega snega v izobilju. V celoti sezono za zdaj ocenjujejo pozitivno, prihodki namreč kažejo še nekoliko višjo rast.

Nazaj na novice