Združeni narodi 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel

Slovenska turistična organizacija je v luči pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel pod sloganom »Be(e) Responsible« predstavila zgodbo o čebelah in čebelarskem turizmu kot edinstvenem primerku trajnostnega turizma na  ključnih predstavitvah Slovenije v tujini.

Slovenska turistična organizacija še posebej v luči pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel, tematiki v svojih aktivnostih daje velik pomen. Tematiko čebel intenzivno vključuje v vse komunikacijske aktivnosti, namenjene tako domačim kot tujim javnostim, v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije pa je pripravila posebno publikacijo z naslovom Čebelarski turizem. V izbrane predstavitve v tujini vključuje paviljon Čebelji svet, ki ga je izdelalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posebna pozornost pa je čebelam namenjena tudi v okviru uradnega turistično-informacijskega portala slovenia.info.

Direktorica Slovenske turistične organizacije, mag. Maja Pak ob tem dodaja: »Resolucije Organizacije združenih narodov, s katero je 20. maj razglasila za Svetovni dan čebel, se izjemno veselimo, saj prinaša dodaten ugled in prepoznavnost Sloveniji kot trajnostni destinaciji. V Sloveniji, prvi Zeleni državisveta po mednarodnih standardih Green Destinations in prejemnici prestižne nagrade National Geographic World Legacy Destination Leadership, so tako naravne in tradicionalne posebnosti vir novih doživetij za goste z vsega sveta. Z zgodbo o čebeli in njenem pomenu želimo preko naših promocijskih aktivnosti opozoriti na izjemno biodiverziteto Slovenije, hkrati pa poudariti pomen njene usmeritve v razvoj trajnostnega  turizma.  S konceptom Be(e) responsible smo se letos predstavili tudi na globalni turistični borzi WTM  v Londonu in tako še posebej opozorili na naš odnos do ohranjanja narave. "

Slovenska turistična organizacija bo aktivnosti na področju čebelarskega turizma krepila in nadgrajevala tudi v prihodnje. 

Slovenija je dežela izjemnih naravnih danosti. Na stičišču različnih svetov ostaja ena od biotsko najbolj raznovrstnih držav na svetu, saj na njenih dobrih 20 tisoč km2, kar je manj kot 4 tisočinke površja Zemlje, živi več kot 2 odstotka vseh kopenskih živih vrst. Pomemben del tega naravnega razkošja Slovenije so avtohtone in endemične vrste.  Med njimi ima poseben pomen kranjska sivka, avtohtona slovenska čebela, ki je zaradi svojih miroljubnih lastnosti že dolgo priljubljena med čebelarji po vsem svetu. Poleg medu, ki ga nabira, povsod poskrbi za opraševanje različnih koristnih vrst in pomaga ohranjati biotsko razvnovrstnost. Naša država je tudi ena od zibelk čebelarjenja v Evropi, kjer obiskovalci lahko okušajo med in druge čebelje pridelke ter z njimi povezane medene jedi in tradicionalne medene pijače. V zdraviliških in wellness centrih lahko občutite medene masaže in druga razvajanja. V muzejih in muzejskih zbirkah obiskovalci lahko spoznavajo izjemno dediščino čebelarstva v Sloveniji. Dejansko je produkt čebelarskega turizma obiskovalcem na voljo v vseh slovenskih pokrajinah.

S petimi čebelarji na 1000 prebivalcev je Slovenija po številu čebelarjev v samem vrhu med državami Evropske unije. Število čebelarjev v zadnjih letih še narašča. Slovenski čebelarji skrbijo za skoraj 200 tisoč čebeljih družin. Več kot 90 odstotkov družin kranjske sivke prebiva v značilno slovenskih AŽ panjih. Na leto v Sloveniji pridelamo okoli 2500 ton medu. Pridelava se ne ponaša z velikimi količinami, temveč z visoko kakovostjo. Čebelnjaki so registrirani in kakovost medu je skrbno nadzorovana, Slovenija pa je tudi prva država, ki s čebelarstvom povezano turistično ponudbo sistematično preverja.

Carla Mucavi, direktorica predstavništva Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v New Yorku, je ob razglasitvi poudarila: Čebele igrajo ključno vlogo pri povečevanju pridelka rastlin in spodbujajo prehransko varnosti in hranilno vrednost hrane. Brez njih bi lahko izgubili vrsto živil, kot so krompir, poper, kava, buče, korenje, jabolka, mandlji, paradižnik, samo da jih navedemo nekaj. Skratka, brez čebel FAO ne more doseči sveta brez lakote. Svetovni dan čebel priznava pomen teh drobnih pomočnikov in bo povečal zavest, da jih moramo zaščiti.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč, pa je ob tem dodal še: »20. maj bo odslej svetovni praznik čebel in čebelarjev, verjamem pa, da bo z razglasitvijo svetovnega dneva čebel svet začel o čebelah razmišljati širše, predvsem v kontekstu pomena zagotavljanja pogojev za njihovo preživetje in s tem za preživetje človeka.«

Podrobnejše informacije o 20. maju in pomembnosti čebel

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja, in da je treba ukrepati.

S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija letos; postopek pa je bil uspešno zaključen včeraj s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Nazaj na novice