Še vedno dobra obiskanost slovenskih naravnih zdravilišč

V slovenskih naravnih zdraviliščih so lahko zadovoljni z obiskanostjo in ustvarjenimi prenočitvami na nivoju fizičnih kazalnikov v prvih devetih mesecih. Zabeležili so za 1,7 % več prihodov gostov in za 1,8 % več prenočitev oziroma, izraženo v številkah, 497.103 gostov in 2.172.662 prenočitev, kar še vedno predstavlja več kot najuspešnejši zaokrožen turističen produkt v Sloveniji.

Med tujimi gosti so najštevilnejši gostje iz Italije (63.500 prihodov – 2 % več kot lani), ki so dosegli tudi za en odstotek več prenočitev in pri tem prvič prehiteli avstrijske goste, ki so vse do sedaj (tudi v preteklih letih) vedno dosegali največ prenočitev. Italijanski gostje so prispevali 228.836 prenočitev, kar predstavlja 10,5 % v skupnem deležu vseh nočitev. Avstrijci so po številu prihodov zopet na drugem mestu (54.156, padec se je glede na prejšnje mesece občutno znižal, vendar beležimo še vedno – 3 % ), pri prenočitvah pa so avstrijski gostje zaostajali za 13.000, kar je za 5 % manj kot lani). Najbolj občuten padec pri prenočitvah še naprej beležijo pri gostih iz Hrvaške (- 17 %) in Nemčije (- 12 %). Mnogo bolj pa so razveseljivi podatki za goste iz Rusije, ki so prispevali 5 % več prenočitev kot v enakem obdobju lani, k zelo dobrim rezultatom letošnjega leta pa so nedvomno največ prispevali gostje iz Srbije in Črne gore, ki so zabeležili 35 % rast pri prihodih in kar 50 % pri ustvarjenih prenočitvah. Dobre rezultate beležijo še naprej pri prenočitvah gostov iz Francije (+ 23 %), Češke (+ 13 %) in Slovaške (+ 24 %).

Razlogi za tako dobre statistične rezultate so predvsem v zelo močnem investicijskem ciklusu v zadnjih nekaj letih in s tem pridobitev novih modernih kapacitet tako v namestitvenih kompleksih kot v kopališko-wellneških delih.

Jesenska bera je ob slabših rezultatih v septembru sicer že pokazala trend zmanjševanja obiskanosti in posledično nočitev (- 2,2 %) ter vplive gospodarske klime v državi, vendar, kot kažejo prve napovedi za oktober, se je trend ponovno obrnil v pozitivno smer, saj so bili nekateri centri predvsem ob vikendih polno zasedeni. Kljub temu so opazno slabši finančni kazalniki, saj je bilo potrebno zaradi izredno močnih pritiskov na cene le-te ustrezno prilagajati, k čemur sili zdravilišča tudi konkurenca na tujih trgih; tako je recimo Madžarska z devalvacijo 30 % v hipu postala za enak odstotek konkurenčnejša, pa tudi novi objekti v Avstriji z nizkimi cenami skušajo zaustaviti negativne trende. Vpliv ekonomske krize pa se delno kaže tudi v zmanjšanju izvenpenzionske potrošnje, kar bo eden od glavnih razlogov za finančno slabše rezultate, ki jih kljub statističnemu optimizmu pričakujejo do konca leta.

Ob zelo intenzivnih trženjskih aktivnostih in naporih posameznih zdravilišč kot tudi na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pričakujejo, da bo rezultat do konca leta ostal v zgornjih okvirih in ne bo pridobil negativnega predznaka.

Aktivnostim za pridobivanje novih domačih gostov so namenili veliko pozornosti tudi na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, saj so za domače in tuje goste pripravili vrsto promocijsko-prodajnih publikacij, ki smo jih izdali tudi z izdatno pomočjo dodatnih sredstev iz Evropskega sklada, pridobljenih iz razpisa Ministrstva za gospodarstvo.

Odločitev za uvedbo darilnih bonov, ki jih lahko kupci unovčijo v vseh slovenskih naravnih zdraviliščih, se je izkazala za odlično marketinško orodje, saj so jih zgolj v prvih treh mesecih prodali že za več tisoč evrov. Več o darilnih bonih in ponudbi v 15 termah in zdraviliščih Slovenije lahko preberete na spletni strani www.slovenska-zdravilisca.si.  

Nazaj na novice