Gozd in les kot priložnost za zelena, butična doživetja in razvoj podeželja

Gozd in les v zgodbi zelene, butične Slovenije: povezovanje znanja, gospodarstva in turizma 

Udeležence je uvodoma nagovoril dr. Anže Logar, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za gospodarstvo, delo in šport. Mag. Maja Pak Olaj, direktorica STO, je predstavila pomen promocije in trženja trajnostnih, zelenih in butičnih doživetij, povezanih z gozdom in lesom, ter njihovo vlogo pri krepitvi prepoznavnosti Slovenije kot trajnostne turistične destinacije. Darko Sajko, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na MGDŠ, je predstavil razvojne priložnosti lesarstva ter vlogo državnih in evropskih spodbud za večjo predelavo in uporabo lesa. Strokovna predavanja so osvetlila potenciale gozdnega okolja in lesene gradnje za razvoj sodobne turistične ponudbe.  

Dr. Anže Logar, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za gospodarstvo, delo in šport je ob nagovoru ob otvoritvi strokovnega dogodka izpostavil: »Slovensko površje je v 58% pokrito z gozdovi. Ti so naša gospodarska priložnost in konkurenčna prednost. A pomembno je, da znamo z njimi odgovorno upravljati in gospodariti. Skrb za ohranitev narave in gospodarski razvoj nista nasprotnika — v Sloveniji morata biti partnerja. Prav v ravnovesju med varstvom gozdov, razvojem lesarstva in butičnega turizma vidim eno ključnih razvojnih priložnosti naše države. Prav zato želimo graditi model razvoja, v katerem bodo ohranjeni gozdovi, trajnostni turizem in visokotehnološka lesna industrija skupaj ustvarjali dodano vrednost za ljudi, lokalne skupnosti in blaginjo Slovenije.« 

Mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije, je ob predstavitvi gozda in lesa kot vira doživetij višje dodane vrednosti poudarila: »Gozd je eden najprepoznavnejših elementov podobe Slovenije in dragocen prostor za razvoj pristnih, kakovostnih doživetij višje dodane vrednosti. V povezavi z lesom, rokodelstvom, arhitekturo in ponudbo podeželja odpira možnosti za razvoj vsebin, ki izražajo identiteto Slovenije in znamke I feel Slovenia ter nagovarjajo gosta, ki ceni trajnost, osebni pristop in stik z lokalnim okoljem. Slovenska turistična organizacija takšne zgodbe sistematično vključuje v promocijo Slovenije kot zelene, butične destinacije. S tem krepimo prepoznavnost ponudnikov in destinacij, spodbujamo odgovoren obisk ter ustvarjamo razloge za raziskovanje manj znanih krajev skozi vse leto.«  

Predstavitev na sejmu AGRA je pokazala, da se priložnosti za razvoj trajnostnega turizma oblikujejo na presečišču narave, gospodarstva, kulture in lokalnih skupnosti. Gozdno okolje, lesena gradnja, oblikovanje, rokodelska znanja in vodena doživetja lahko skupaj ustvarjajo celovite produkte, ki spoštujejo prostor ter gostu omogočajo globlji stik z identiteto Slovenije. 

S povezovanjem partnerjev, ponudnikov in destinacij Slovenija utrjuje svojo usmeritev v zeleno in butično ponudbo, ki temelji na avtentičnosti, kakovosti ter odgovorni rabi naravnih in kulturnih virov. 

Darko Sajko, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na MGDŠ je izpostavil: »Vesel sem, da se na letošnji AGRI skupaj predstavljata dejavnosti, ki temeljita na domačih danostih, imata dolgo tradicijo in velik potencial za nadaljnji razvoj. Čeprav se lesarstvo oz. celotna gozdno-lesna veriga na veliko področjih že prepletata s turizmom, verjamem da je z ustreznimi pristopi in jasno zavezo o trajnostnem razvoju, ki temelji na domačih resursih, možno doseči še bistveno večje komplementarne učinke in s tem zagotavljati dolgoročni razvoj obeh panog, kakor tudi lokalnega okolja.«

Primeri dobrih praks in strokovna razprava 

Na dogodku so bili predstavljeni primeri dobrih praks, ki naravne danosti in lokalno znanje pretvarjajo v kakovostno turistično ponudbo: Panonska vas, turistični produkti destinacije Rogla–Pohorje, povezani z gozdom in lesom, doživetje Oglar za en dan ter ponudba destinacije Kočevsko, med drugim doživetje »Skrivnostni gozd Slovenije« in Festival lesa. 

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo »Povezljivost gozda, lesa in turizma«, na kateri so predstavniki turističnega gospodarstva, arhitekture in lesarske industrije razpravljali o možnostih tesnejšega sodelovanja.  

Udeleženci okrogle mize »Povezljivost gozda, lesa in turizma« so poudarili, da sta gozd in les med najpomembnejšimi slovenskimi razvojnimi potenciali, ki lahko ob povezovanju gospodarstva, turizma, arhitekture, lokalnih skupnosti in države ustvarjata višjo dodano vrednost ter prispevata k trajnostnemu razvoju podeželja. Slovenija ima zaradi svoje gozdnatosti, bogate lesarske tradicije in vse večjega povpraševanja po trajnostnih turističnih doživetjih odlične možnosti za razvoj inovativnih turističnih produktov, ki temeljijo na odgovornem upravljanju naravnih virov. 

Sogovorniki so izpostavili pomen lesenih objektov, butičnih turističnih nastanitev, doživetij v naravi, gozdne terapije, rokodelstva ter sodobnih lesnih tehnologij kot ključnih elementov konkurenčne in trajnostne turistične ponudbe. Pri tem so poudarili, da uspeh temelji na povezovanju različnih deležnikov, dolgoročni viziji razvoja prostora ter večji promociji primerov dobrih praks doma in v tujini. 

Posebej so opozorili na potrebo po krepitvi lokalnih dobavnih verig, večji uporabi slovenskega lesa v turizmu in gradnji ter na nujnost ustvarjanja okolja, ki spodbuja podjetništvo, inovacije in nove poslovne modele na podeželju. Gozd in les nista le naravna vira, temveč pomemben del identitete Slovenije, ki lahko pomembno prispevata k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, zadrževanju mladih na podeželju ter krepitvi prepoznavnosti Slovenije kot zelene, trajnostne in avtentične turistične destinacije. 

Udeleženci so se strinjali, da prihodnji razvoj zahteva še tesnejše sodelovanje med državo, gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi ter sistemsko podporo projektom, ki povezujejo lesno verigo, trajnostni turizem in razvoj podeželja. Prav v takšnem povezovanju se skriva ena najpomembnejših priložnosti za ustvarjanje uspešnih zgodb slovenske prihodnosti. 

Trajnostne zgodbe na skupnem razstavnem prostoru 

MGDŠ, STO in SPIRIT Slovenija so vsebine strokovnega dogodka nadgradili na skupnem razstavnem prostoru, kjer so se obiskovalci neposredno srečali s ponudniki ter spoznali trajnostne turistične produkte, inovativne rešitve in zgodbe slovenskega podeželja, povezane z gozdom, lesom in rokodelsko dediščino. 

Destinacija Rogla–Pohorje je predstavila turistične produkte, povezane z gozdom in lesom, med njimi Pot med krošnjami Pohorje. Pot med krošnjami Pohorje obiskovalcem omogoča edinstveno doživetje narave z razgledne perspektive visoko med krošnjami mogočnih pohorskih gozdov. Pot, dolga 1.043 metrov, se nežno vzpenja do 37 metrov visokega razglednega stolpa na 1.517 metrih nadmorske višine. Zgrajena je predvsem iz lesa duglazije in macesna ter zasnovana po načelih trajnostne gradnje, ki omogoča skladno vključitev v naravno okolje z minimalnim vplivom na gozdni ekosistem. Pot je del mednarodne skupine Erlebnis Akademie AG, vodilnega evropskega ponudnika doživetij v naravi, ki upravlja mrežo Poti med krošnjami v več evropskih državah in Kanadi. Poleg razgledov obiskovalcem ponuja izobraževalne vsebine, dogodke in aktivnosti, ki spodbujajo spoštovanje narave ter trajnostni način doživljanja gozda. 

Kočevsko se je predstavilo kot najbolj gozdnata turistična destinacija v Sloveniji, »Kočevsko – Skrivnostni gozd Slovenije«, s poudarkom na naših trajnostnih turističnih produktih, kot sta Skrivnosti UNESCO pragozda Krokar in Opazovanje in spoznavanje medveda v njegovem življenjskem okolju, ki ponosno nosita oznako Slovenia Unique Experience ter »Festival lesa«, tradicionalni kočevski dogodek, ki povezuje ustvarjalnost, oblikovanje, lesno stroko in trajnostno rabo lesa kot ene ključnih naravnih danosti Kočevskega. S predavanji, razstavami, delavnicami in natečaji spodbuja spoštljiv odnos do gozda, lesa in lokalnega znanja ter odpira prostor za sodobne, trajnostne rešitve. 

Doživetje Oglar za en dan obiskovalcem omogoča neposreden stik z eno najstarejših rokodelskih tradicij v Sloveniji. Pod vodstvom treh generacij oglarske družine Brinovec obiskovalci sodelujejo pri pripravi in oblikovanju kope ter spoznajo tradicionalni postopek pridobivanja oglja – »črnega zlata«. Doživetje oživlja oglarstvo, ki je vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ter prispeva k ohranjanju znanja in veščin, ki se prenašajo iz roda v rod. Hkrati predstavlja sodobno interpretacijo kulturne dediščine, saj obiskovalcem približa tudi današnjo uporabo oglja v industriji, medicini, kozmetiki, kulinariki in trajnostnih tehnologijah. 

Na razstavnem prostoru je bila obiskovalcem na voljo tudi AI avatarka GAIA, ki je odgovarjala na vprašanja o lesu, njegovi uporabi in trajnostnih prednostih. GAIA je spletna sogovornica prihodnosti – AI asistent v človeški podobi, ki združuje človečnost in tehnologijo v edinstveno izkušnjo, dostopno na klik. Uporabnikom omogoča naraven pogovor v realnem času, saj temelji na naprednem procesiranju glasu in besedila, ki zagotavlja takojšnje odzive. Posebna prednost je njena večmodalna zasnova: razume govor, prikazuje obrazne odzive in se uči iz interakcij. V ozadju jo poganja lastna vektorska baza znanja, kar omogoča bolj natančne in personalizirane odgovore kot generični modeli. Obiskovalec spletne strani www.uporabimo-les.si lahko na interaktiven način zastavi avatarki GAII različna vprašanja s področja lesa (na primer o prednostih lesa pri gradnji, vplivu lesa na okolje in človekovem počutju, potresni in požarni varnosti lesa in drugo). 

Preberite novico o sejmu AGRA na spletni strani MGDŠ.

Foto: Siniša Kanižaj

Nazaj na novice