Arboretum Volčji Potok med varuhi svetovno ogroženih rastlin

Arboretum Volčji Potok sodeluje v mednarodni raziskavi, ki jo vodi Botanični vrt Univerze v Cambridgeu. Raziskovalci proučujejo, v kolikšni meri botanični vrtovi po svetu v svojih živih zbirkah ohranjajo globalno ogrožene rastlinske vrste in koliko osebkov posameznih vrst imajo.

V okviru raziskave so s pomočjo podatkovne zbirke BGCI PlantSearch za posamezne botanične vrtove pripravili sezname globalno ogroženih rastlinskih vrst s Svetovnega rdečega seznama IUCN. Takšen seznam so prejeli tudi v Arboretumu Volčji Potok in preverili, katere od navedenih vrst dejansko rastejo v njihovi zbirki, koliko osebkov imajo ter ali v zbirki rastejo še druge globalno ogrožene vrste.

V Arboretumu raste 31 od 32 vrst s seznama

Pregled zbirke je pokazal, da v Arboretumu Volčji Potok raste kar 31 od 32 vrst s prejetega seznama. Edina vrsta, ki je v zbirki ni, je japonska smreka (Picea polita). Med potrjenimi vrstami je pet kritično ogroženih, trinajst ogroženih in trinajst ranljivih. Skupno v Arboretumu raste 220 osebkov teh globalno ogroženih vrst.

Med njimi so tudi rastline z izjemno dolgo zgodovino, ki so preživele velike spremembe na Zemlji, danes pa so na svojih naravnih rastiščih vse bolj ogrožene. Nekatere so znanstveniki dolgo poznali le po fosilih, druge pogosto srečujemo v parkih, čeprav so uvrščene med ranljive ali ogrožene vrste.

Med najbolj izjemnimi drevesi je volemija (Wollemia nobilis), ena najredkejših drevesnih vrst na svetu. Odkrili so jo šele leta 1994 v odročnih soteskah narodnega parka Wollemi v Avstraliji, pred tem pa so jo poznali le po fosilnih ostankih. Zaradi njenega starodavnega izvora jo pogosto imenujejo živi fosil.

Podobno zgodbo ima metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides), ki so jo znanstveniki sprva poznali le kot fosil, žive primerke pa so sredi 20. stoletja ponovno odkrili na Kitajskem.

Med najstarejše danes živeče drevesne vrste sodi tudi dvokrpi ginko (Ginkgo biloba), katerega rod ima več kot 200 milijonov let dolgo evolucijsko zgodovino. Od leta 2021 je tudi ginko na Svetovnem rdečem seznamu IUCN uvrščen med ogrožene vrste, saj so njegove naravne populacije zelo redke.

Med bolj nenavadnimi vrstami je davidija (Davidia involucrata), ki med cvetenjem razvije velika bela ovršna lista, podobna visečim robčkom. Obiskovalce lahko preseneti tudi podatek, da je med ranljivimi vrstami na Svetovnem rdečem seznamu IUCN navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), ki ga poznamo iz parkov in drevoredov po vsej Sloveniji. Čeprav se zdi pogost, njegove naravne populacije ogrožajo bolezni, škodljivci in izguba naravnih rastišč.

Kje v Arboretumu rastejo posamezna predstavljena drevesa, lahko obiskovalci preverijo v Digitalni zbirki drevnine. Z vpisom slovenskega ali znanstvenega imena vrste lahko poiščejo fotografije in natančno lokacijo rastline v parku ter iskanje ogroženih dreves vključijo v svoj naslednji sprehod po Arboretumu.

Botanični vrtovi kot varuhi rastlinske raznovrstnosti

Botanični vrtovi z gojenjem ogroženih rastlin pomembno prispevajo k njihovemu ohranjanju. V skrbno vodenih in dokumentiranih zbirkah lahko ohranjajo rastline, katerih naravne populacije zaradi izgube življenjskega prostora, podnebnih sprememb, bolezni ali drugih dejavnikov hitro upadajo.

Če bi posamezna vrsta v naravi močno nazadovala ali celo izginila, lahko rastline, semena in drugi rastlinski material iz botaničnih zbirk pomagajo ohraniti njen genski zapis. Zbirke so pomembne tudi za razmnoževanje vrst, raziskave in morebitno ponovno naseljevanje na ustrezna naravna rastišča.

Pri tem je pomembno, da ista ogrožena vrsta ne raste le v enem botaničnem vrtu, ampak v več zbirkah po svetu. Tako nastaja mednarodna varstvena mreža, ki zmanjšuje tveganje izgube dragocenega rastlinskega materiala zaradi bolezni, vremenskih ujm ali drugih nepredvidenih dogodkov na posamezni lokaciji.

Rezultati pregleda tako potrjujejo, da zbirka Arboretuma Volčji Potok ni pomembna le zaradi svoje lepote in izobraževalne vrednosti. Je tudi del svetovne mreže botaničnih vrtov, ki s strokovnim zbiranjem, dokumentiranjem, raziskovanjem in gojenjem rastlin prispevajo k ohranjanju svetovne rastlinske raznovrstnosti.

Preberite celotno novico tukaj.

Vir/foto: Arboretum Volčji Potok

Nazaj na novice