Umetnik Slavko Oblak se simbolično vrača na Bled, Landshut pa se mu poklanja

Na Mrakovi domačiji na Bledu so junija slovesno odprli Galerijo Slavko Oblak, v kateri je predstavljena retrospektiva umetnikovih del. Na ogled je okoli 400 manjših in večjih bronastih skulptur, zbirko pa dopolnjuje še šest skulptur, postavljenih v vrtu prenovljene domačije. Nekdanji skedenj domačije Pr’ Mrako je bil preurejen v umetniško galerijo, ki povezuje dediščino alpske kmečke arhitekture z novo kulturno namembnostjo. S tem Bled pridobiva pomemben nov kulturni prostor, ki obiskovalcem približa umetnikovo ustvarjalnost, njegov odnos do narave, domačega kraja in življenja na kmetiji. 

Slavko Oblak je izučen tesar, ki se je po odsluženem vojaškem roku odločil za študij umetnosti v tujini. Kiparstvo je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu pri profesorju Heinrichu Kirchnerju. Med študijem si je denar služil v livarni, kar je pomembno vplivalo na njegovo ustvarjalno pot in odločitev, da bron postane njegov najljubši material. Na svojem drugem domu, samooskrbni kmetiji pri Landshutu na Bavarskem, si je uredil tudi lastno livarno, v kateri je večino ustvarjalnega procesa, od modela do končnega odlitka, obvladoval sam. 

Oblakova dela zaznamujejo rokodelska mojstrskost, organska forma in močna povezanost z naravo. Njegove plastike niso ne povsem realistične ne povsem abstraktne, temveč prepoznavne figure ljudi, živali, cvetov in družine zgoščajo v močne, arhetipske oblike. Na Bledu je umetnik znan tudi po skupini kipov, povezanih v projekt Pot skulptur Slavka Oblaka. Med njimi so Ciklama ob jezeru, Brstični vodnjak pred sedežem Občine Bled, kip Matere božje z detetom v kapeli Blejskega gradu, Grajski cvet v grajskem parku in Blejska ptica pred Festivalno dvorano. 

Oblakovo delo pomembno zaznamuje tudi javni prostor Landshuta, kjer živi in ustvarja od leta 1965. Mesto ga predstavlja s trajnim skulpturnim vrtom v mestnem parku, kjer so od 20. junija 2026 na ogled deset bronastih plastik iz umetnikove donacije. Obenem Museen der Stadt Landshut umetniku posvečajo osemmesečno razstavo v Heiliggeistkirche, ki bo odprta do začetka marca 2027. Razstava in skulpturni vrt bosta izhodišče tako imenovane Oblakove poti, ki bo obiskovalce vodila skozi mestno jedro do njegovih del v javnem prostoru in novega skulpturnega vrta. 

Zgodba ima poseben pomen tudi za nemški trg, saj je Slavko Oblak v bavarskem kulturnem prostoru že dolgo uveljavljen in cenjen umetnik. Njegove bronaste plastike že desetletja bogatijo javni prostor Landshuta, med najbolj prepoznavnimi deli pa sta Herzblume pri Ländtorju in Faulenzer v mestnem kopališču. Odprtje galerije na Bledu zato ni le poklon umetniku v njegovem rojstnem kraju, temveč tudi priložnost, da nemški obiskovalci Slovenijo prepoznajo kot prostor njegovih umetniških korenin, ustvarjalnega navdiha in osebne zgodbe. 

Odprtje galerije na Bledu ter razstavni projekt in skulpturni vrt v Landshutu ustvarjajo kulturni most med Slovenijo in Bavarsko. Slavko Oblak s svojim opusom povezuje dediščino domačega kraja, mojstrstvo kiparskega ustvarjanja in prepoznavno umetniško prisotnost v evropskem javnem prostoru. Za obiskovalce iz Nemčije je nova galerija na Bledu dodatno povabilo k odkrivanju Slovenije skozi umetnost, osebne zgodbe ustvarjalcev ter bogato kulturno dediščino destinacije.

Slavko Oblak ni le izjemen umetnik, temveč tudi srčen človek in iskriv sogovornik. Njegova osebna zgodba, razpeta med Bledom in Bavarsko, bo kmalu predstavljena tudi v nemškem jeziku. Predstavništvo Slovenske turistične organizacije v Nemčiji je namreč z njim pred kratkim posnelo podkast s priznano nemško radijsko novinarko Sabrino Lang, ki bo v kratkem na voljo nemško govorečim poslušalcem na "FEEL Slovenia" - Der Slowenien Podcast. Pogovor bo nemškemu občinstvu še dodatno približal umetnika, njegove slovenske korenine in ustvarjalno vez med Slovenijo in Bavarsko.

Foto: Boris Pretnar

Nazaj na novice