Varno v gore tudi poleti

Na novinarski konferenci je predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar predstavil statistiko reševanj v letu 2025, ki je bilo z vidika varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoče. Gorski reševalci so izvedli 660 intervencij. Posebej izstopa rekordnih 50 smrtnih žrtev v gorah in na težko dostopnih terenih. Skoraj polovica rešenih oseb je bila nepoškodovanih, pri čemer bi bilo po ocenah reševalcev večino intervencij mogoče preprečiti z ustreznim načrtovanjem ture. Ob tem je poudaril, da bo treba na področju odgovornosti obiskovalcev gora v prihodnje sprejeti tudi določene sistemske ukrepe. Najpogostejši vzroki nesreč so bili zdrsi, nepoznavanje terena, neustrezna oprema in slaba fizična pripravljenost. Največ intervencij so zabeležili na območjih priljubljenih turističnih središč, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na območju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp.

V letu 2025 je 41 % reševanj predstavljalo helikoptersko reševanje (273 akcij od 660 akcij skupno v celotnem letu 2025), letos do 10. 6. 2026 so gorski reševalci posredovali pri 86 helikopterskih intervencijah, od 229 intervencij skupno v tem obdobju. Lani v istem obdobju so sodelovali pri 58 helikopterskih intervencijah od skupno 188 intervencij.

Varnejše obiskovanje gora poleti

Poleg reševanja pomemben del delovanja gorskih reševalcev predstavlja preventiva. V sodelovanju s partnerji skozi vse leto izvajajo različne ozaveščevalne aktivnosti za varnejši obisk gora, med drugim tudi v okviru projekta Slovenske turistične organizacije Varno v gore.

Priporočila pred odhodom v gore:

• Izbira ture – izberite turo, ki ustreza vaši telesni in psihični pripravljenosti.
• Načrt poti – za načrtovanje poti uporabljajte ustrezne zemljevide in aplikacije.
• Oprema – uporabljajte obvezno osnovno gorniško opremo. Poleti kljub visokim temperaturam v dolini ne pozabimo na več slojev oblačil, zaščito pred soncem in dovolj tekočine.
• Vreme – v gorah se vreme »ustvarja« in se lahko spremeni nenadno, zato je potrebno presoditi primernost vremena pred turo (tudi več dni pred turo), med njo in po njej; spremljajte napoved na zanesljivih virih – ARSO. Poletne nevihte so lahko nevarne in močne. Na pot se odpravimo zgodaj.
• Obvestite druge – o svojem načrtu obvestite osebo doma ali v dolini, kje boste in kdaj se nameravate vrniti.
• Telefon – poskrbite, da je baterija polna, in naučite se deliti GPS koordinate.
• 112 – v primeru nesreče TAKOJ pokličite na pomoč.

Reševanje psov iz slovenskih gora in težko dostopnih terenov

Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in vodja veterinarske ambulante Slovenske vojske, je opozoril na naraščanje števila intervencij, povezanih z reševanjem psov v gorah. V zadnjih petih letih so gorski reševalci v gorah in na težko dostopnih terenih 45-krat posredovali zaradi psov, najpogosteje zaradi zdrsov, padcev, obnemoglosti ali nevarnih situacij na strmih pobočjih.

Lastnikom svetujejo, naj pred odhodom v gore realno ocenijo pripravljenost psa, izberejo primerno pot, poskrbijo za dovolj vode, zaščito pred vročino in poškodbami tačk. V primeru nesreče naj ne rešujejo sami, temveč pokličejo na 112.

Bivaki – zatočišče v sili

V zadnjih letih je opazna povečana uporaba bivakov v neprimerne namene – v zadnjih 5 letih so gorski reševalci posredovali pri 37 nesrečah v okolici bivakov. Bivaki v slovenskih gorah predstavljajo pomemben del varnostne infrastrukture in so namenjeni izključno zatočišču v sili ob nenadnem poslabšanju vremena, poškodbah, izčrpanosti ali drugih nepredvidenih okoliščinah. Obiskovalci gora naj bivakov ne uporabljajo kot nadomestilo za planinske koče ali za načrtovano turistično prenočevanje. Njihova osnovna naloga je zagotavljanje varnega zavetja v izrednih razmerah. Bivake je potrebno spoštovati in uporabljati odgovorno – za seboj jih pustimo urejene, čiste ter pripravljene za naslednje obiskovalce – tako, kot bi si ga želeli v sili najti tudi sami.

Nasveti Policije za varen obisk gora

Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote, je izpostavil podcenjevanje zahtevnosti slovenskih gora s strani tujih obiskovalcev in slabo preverjanje razmer. »Glede na izkušnje na terenu opažamo neustrezno pripravo na turo. Pohodniki velikokrat izberejo prezahtevno pot glede na svojo psihofizično sposobnost, so neprimerno napravljeni (predvsem neprimerna obutev), nimajo ustrezne tehnične opreme ali pa je ne znajo uporabljati, tudi ne upoštevajo pravil na terenu. Priprava na turo vključuje preverjanje njene dolžine, višinski profil, splošno oceno zahtevnosti in predviden čas trajanja. Pripraviti je treba ustrezno tehnično opremo, primerna oblačila, hrano in pijačo. Končna odločitev o tem, ali se tura izvede ali ne, pa je vremenska napoved,« je navedel. Policija v gorah skrbi za preventivo – spodbujanje k primernemu vedenju in sprejemanje pravih odločitev, poleg tega skrbi za pomoč ponesrečenim, sodeluje z gorsko reševalno službo, opravlja nadzore v kočah in ugotavlja odgovornost med ponesrečenimi – na primer v skupini ali v primeru neodgovornih organizatorjev pohodov, pri katerih pride do nesreče. »Cilj je, da vsak, ki si želi doseči nek vrh, pride tudi varno domov v dolino,« je še dodal Brajnik.

Poletno dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah

Tudi letos v poletni sezoni poteka organizirano dežurstvo ekip za helikoptersko reševanje v gorah, v katerem odlično sodelujejo pripadniki Gorske reševalne zveze Slovenije, Policije in Slovenske vojske. S skupnim delovanjem zagotavljajo hitro in učinkovito pomoč ponesrečenim v gorah ter na drugih težko dostopnih območjih v stalni pripravljenosti od junija do konca septembra. Po koncu septembra bo helikopter v stalni pripravljenosti ob petkih, sobotah in nedeljah, je napovedal stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske.

Stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske je pohvalil sodelovanje med 151. helikoptersko eskadriljo, Letalsko policijsko enoto in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Pojasnil je, da poteka redno usposabljanje helikopterske posadke Slovenske vojske in razširjene posadke z reševalci letalci, zdravniki in policisti. Ob tem je dodal, da je v času šolskih počitnic helikopter v stalni pripravljenosti. Ekipe so pripravljene na odziv v najkrajšem možnem času, kljub temu sočasno vedno steče klasično gorsko reševanje. Potrebno je upoštevati, da bodo gorski reševalci za dostop do ponesrečenih potrebovali več časa v primeru zahtevnejših razmer in v primeru, da helikopter zaradi razmer ne bo mogel poleteti. Na pomoč je potrebno poklicati pravočasno, saj se lahko ob prepoznem klicu na pomoč odzivni časi še podaljšajo.

O Gorski reševalni zvezi Slovenije
Poslanstvo Gorske reševalne zveze Slovenije, s sedežem na Bleiweisovi cesti 34 v Kranju, je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih. Delo GRZS sta tudi preventiva ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora. Začetki gorske reševalne službe segajo v leto 1912, med prvimi reševalci pa so bili vsi takratni vrhunski alpinisti. Več kot 800 gorskih reševalcev v 18 društvih GRS z vse Slovenije deluje znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je tudi članica mednarodne komisije za reševanje v gorah ICAR.

Vir: GRZS

Foto: GRZS

Nazaj na novice