Wellbeing kot razvojna priložnost slovenskih destinacij

Slovenska turistična organizacija (STO) je 8. junija izvedla prvo delavnico v okviru razvoja koncepta destinacijskega wellbeinga v Sloveniji. Delavnica je potekala v okviru pripravljalnih aktivnosti za komunikacijsko temo Zdravje in dobro počutje 2027–2028 in širšega procesa vključevanja destinacij ter ponudnikov v razvoj wellbeing ponudbe Slovenije.

Izhodišče procesa predstavlja novi Strateški načrt trženja nosilnega produkta Zdravje in dobro počutje 2025–2028, pripravljen v tesnem sodelovanju s slovenskimi naravnimi zdravilišči. Dokument produkt Zdravje in dobro počutje obravnava kot enega ključnih nosilnih produktov slovenskega turizma ter prvič celoviteje segmentira različne oblike ponudbe – od slovenskih naravnih zdravilišč, term, wellness hotelov in spa centrov do klimatskega wellbeinga, retreatov ter širših, na naravi temelječih oblik dobrega počutja.

Mag. Maja Pak Olaj, direktorica STO je ob tej priložnosti izpostavila: "Ključno vprašanje slovenskega turizma danes ni več, kako privabiti več gostov, temveč kako njihov obisk usmeriti tako, da ustvarja večjo vrednost z manjšimi pritiski ter prispeva h kakovostnemu razvoju lokalnih okolij."

Dodala je, da STO ta pristop podpira na več ravneh. Z orodji, kot je informacijsko središče NIST z več kot 60 kazalniki, je omogočeno podatkovno podprto odločanje. STO spodbuja razvoj kakovostnih doživetij ter krepi znanje in kompetence destinacij ter ponudnikov prek izobraževalnih programov in strokovnih dogodkov. Promocijo usmerja v goste z višjo potrošnjo, daljšo dobo bivanja in večjo pripravljenostjo za obisk izven glavne sezone. Obiskovalce obenem informira o varnem in odgovornem obisku, na domačem trgu pa spodbuja odkrivanje še nepoznanih kotičkov Slovenije ter krepi zavedanje o pomenu panoge. »Turistični deležniki pri prizadevanjih za doseganje strateških ciljev že tesno sodelujemo, izzivi, ki presegajo okvir panoge, pa moramo naslavljati širše in usklajeno,« je dodala Pak Olaj.

Pomemben poudarek delavnice je bil, da destinacijski wellbeing ni nova ali ločena zgodba slovenskega turizma, temveč logična nadgradnja zelene zgodbe Slovenije. Če zelena usmeritev odgovarja predvsem na vprašanje, kako prostor upravljamo odgovorno in trajnostno, wellbeing odpira vprašanje, kako kakovost prostora doživljajo in občutijo obiskovalci, prebivalci ter ponudniki. Na ta način zelena zgodba dobiva svojo konkretno izraznost v produktih, doživetjih, komunikaciji in kakovosti bivanja.

Namen delavnice je bil vzpostaviti skupno razumevanje sodobnega wellbeinga kot razvojne priložnosti slovenskih destinacij in podjetij v vseh štirih makro destinacijah. Udeleženci so razpravljali o tem, kako wellbeing razumeti širše: ne zgolj kot wellness storitev, temveč kot kakovost prostora, način doživljanja destinacije, povezavo z naravo, lokalno identiteto, avtentičnimi zgodbami in ponudbo za jasno opredeljene ciljne segmente, s poudarkom na izvensezonskih mesecih.

Delo je potekalo po štirih omizjih glede na makro destinacije Slovenije. Udeleženci so prepoznavali wellbeing karakter posameznih območij, razlikovalne potenciale destinacij ter konkretne vsebine, produkte, ponudbe in zgodbe, ki lahko podprejo razvoj Slovenije kot dežele zdravja in dobrega počutja oz. trajnostnega wellbeinga.

Jeseni bo sledila druga delavnica, do takrat pa bodo destinacije s podporo metodološkega priročnika in strokovnega procesa prepoznavale svoje wellbeing potenciale, oblikovale prve razvojne usmeritve ter razvijale zametke produktov in zgodb.

Cilj procesa ni zgolj priprava komunikacijske teme za leti 2027–2028, temveč vzpostavitev temeljev za dolgoročen razvoj destinacijskega wellbeinga v Sloveniji ter njegovo vključevanje v razvoj produktov, doživetij, komunikacije in upravljanja destinacij. S tem STO odpira širši razvojno-komunikacijski proces, ki nadgrajuje močno tradicijo slovenskih naravnih zdravilišč ter hkrati vključuje širši potencial destinacij, naravnih okolij, lokalnih identitet in ponudnikov po vsej Sloveniji. Dolgoročna razvojna logika temelji na zaporedju: trajnostno upravljanje prostora – destinacijski wellbeing – regenerativna destinacija. Wellbeing tako predstavlja most med zelenim upravljanjem prostora in njegovo konkretno vrednostjo za človeka ter omogoča, da se zelena zgodba iz ukrepov, standardov in kazalnikov prenese v doživetja, produkte, komunikacijo ter kakovost življenja prebivalcev in obiskovalcev.

Nazaj na novice