14. konferenca Združenja hotelirjev Slovenije: v ospredju slovenskega turizma ostajajo zaposleni

Letošnja konferenca Združenja hotelirjev Slovenije je znova potrdila pomen povezovanja hotelirjev, izmenjave dobrih praks in strateškega razmisleka o nadaljnjem razvoju panoge. Ob dinamičnih spremembah v mednarodnem turizmu slovensko hotelirstvo ostaja pomemben nosilec kakovostne, trajnostne in celoletne turistične ponudbe Slovenije.

Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije: "Letošnji rekordni obisk konference Združenja hotelirjev Slovenije kaže na vedno večjo prepoznavnost dogodka kot osrednjega hotelirskega srečanja, ki ponuja razmislek o aktualnih trendih v panogi. Vedno višji stroški poslovanja na eni in zahteve gostov na drugi strani bodo najverjetneje tudi v Sloveniji  pripeljali do usmeritve hotelov: na eni strani v visoko raven storitev z ustreznim številom zaposlenih in pozornostjo do gostovih želja ter na drugi strani v nudenje ožjih, izbranih storitev z obširno uporabo digitalizacije. Osnovno sporočilo konference pa je, da bodo v tudi bodoče kljub digitalizaciji in robotizaciji poslovanja v turizmu ključni del storitve ZAPOSLENI."

Udeležence dogodka je nagovorila tudi direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak Olaj, ki je izrazila zadovoljstvo nad pričakovanim dobrim obiskom v poletni sezoni; dodala je, da hotelirstvo predstavlja hrbtenico kakovostnega celoletnega turizma v Sloveniji. Pomembno je, da Slovenija ohranja sloves zelene, zdrave in varne destinacije. Slovenski turizem se v letih 2026 in 2027 usmerja v butični, trajnostni turizem, ki temelji na klimatskem velnesu, aktivnostih na prostem in zdravju. Ključni poudarek bo na edinstvenih naravnih danostih, ki obiskovalcem ponujajo celostno regeneracijo in pobeg pred stresom v neokrnjeni naravi.

Med ključnimi vsebinskimi poudarki konference so bili mednarodni trendi in prihodnji razvoj hotelirstva.

Predsednik Evropskega združenja hotelov, restavracij in kavarn Hotrec, Alexandros Vassilikos, je poudaril, da je turistična panoga deležna hitrih sprememb; poslovanje se digitalizira, uporaba umetne inteligence je uveljavljena, ovire pri delovanju podjetij pa so višanje stroškov, geopolitične razmere in kadrovski izzivi. Po eni strani je turizem sicer občutljiv na krize, po drugi pa po njih hitro okreva. Ocenjuje, da ima slovenski turizem dobre možnosti razvoja v obdobju, ko veliko turistov išče nadomestilo najbolj obleganim evropskim destinacijam kot so Benetke, Barcelona, Mallorca.

Youri Sawerschel, ustanovitelj Creative Supply, je spregovoril o novih pravilih igre pri ustvarjanju destinacij, Alinio Azevedo, direktor področja Luksuz in življenjski slog pri Driftwood Capital, pa o priložnostih majhnega slovenskega turističnega tržišča za zahtevnejše goste. V razpravi o prihodnji usmeritvi hotelirstva so udeleženci okrogle mize naslovili vprašanje razvoja v smeri luksuzne ponudbe oziroma bolj osnovnih, izbranih storitev ob vse večji uporabi digitalnih rešitev.

Eden od vsebinskih poudarkov konference je bilo tudi zmanjševanje odpadne hrane v hotelih. Aktivnosti Slovenske turistične organizacije na tem področju je predstavila Marina Ferfolja, vodja sektorja za poslovno analitiko in trajnostni razvoj na STO. Izpostavila je pomen podatkovno podprtega odločanja in merjenja količin odpadne hrane, ki hotelom pomagajo bolje razumeti, kje odpadna hrana nastaja in kje so največje možnosti za optimizacijo procesov, prihranke ter trajnostno poslovanje. V predstavitvi je izpostavila, da največ priložnosti za ukrepanje nastaja v delovnih procesih hotelov, od priprave hrane in bifejske ponudbe do hrane, ki ostane na krožnikih gostov. Ključno vlogo imajo zato podatki, usposobljeni zaposleni, prilagoditve v kuhinji in strežbi ter premišljeno ozaveščanje gostov. STO želi v prihodnje področje odpadne hrane povezati tudi z razvojem Nacionalnega informacijskega središča za turizem (NiST), ki bo omogočalo zbiranje podatkov v spletnem okolju in primerjalne analize za podatkovno podprto odločanje v turizmu.

Konferenca je potrdila, da slovensko hotelirstvo ob naraščajočih stroških poslovanja, spreminjajočih se pričakovanjih gostov in hitrem razvoju digitalnih rešitev ostaja pred pomembnimi razvojnimi odločitvami. Ob tem pa je bilo eno osrednjih sporočil dogodka, da bodo kljub digitalizaciji in robotizaciji ključni del turistične storitve tudi v prihodnje ostali zaposleni.

Vir/foto: Turistično gostinska zbornica Slovenije

Nazaj na novice