Nemčija, Italija in Avstrija: turistični trgi pod vplivom geopolitične negotovosti

Turizem v Nemčiji pod vplivom negotovosti in porasta last minute rezervacij

V Nemčiji se kažejo geopolitične spremembe in krizne situacije predvsem v večji previdnosti pri rezervacijah, spremembah potovalnih tokov in pritisku na cene. Izrazita je zadržanost pri first minute rezervacijah, vse se dogaja t.i. last minute torej kratkoročno. Konflikt na Bližnjem vzhodu je nemško turistično panogo prizadela zlasti prek omejitev v letalskem prometu, tudi več odpovedi linij, potovalnih opozoril za pomembna tranzitna vozlišča v Zalivu ter rasti cen nafte in kerozina. Po podatkih IFO se je poslovna klima med nemškimi turističnimi agencijami in organizatorji potovanj marca močno poslabšala: indeks je padel z –14,8 točke februarja na –41,7 točke marca. Približno 2,7 milijona potnikov iz Nemčije je leta 2025 letelo najprej v Katar ali Združene arabske emirate, kar predstavlja 5,9 % vseh odhodnih potnikov z začetno destinacijo zunaj EU.

Vir: handelsblatt.com

Neposredne posledice so bile preusmeritve, odpovedi in zamiki že rezerviranih potovanj, zlasti za poti v ali prek držav Bližnjega vzhoda. Pod pritiskom so tudi priljubljene destinacije v širši regiji, kot sta Turčija in Egipt, ki imata za nemški trg pomembno vlogo. Travel Data + Analytics ugotavlja, da se je v prvih dveh tednih marca novo povpraševanje na nemškem trgu opazno zmanjšalo, medtem ko se je del povpraševanja preusmeril proti zahodnim destinacijam, kot so Kanarski in Balearski otoki. Pri srednje oddaljenih vzhodnih destinacijah je bil zaznan padec za 10 odstotnih točk.

Vir: germany.travel

Pomemben dejavnik ostaja tudi ekonomski pritisk. Višje cene goriva in energije povečujejo stroške letalskih prevozov in paketnih potovanj, hkrati pa zmanjšujejo razpoložljivi proračun gospodinjstev. DRV (Deutsche ReiseVerband) ocenjuje, da poletne počitnice 2026 v Nemčiji niso ogrožene in da pomanjkanja kerozina ni, vendar se povpraševanje izraža bolj previdno: potniki rezervirajo bolj kratkoročno, premišljeno ter z večjim poudarkom na varnosti, fleksibilnosti in zanesljivosti.

Vir: touristik-aktuell.de

Kljub temu nemški trg ne kaže znakov strukturnega upada potovalne želje. DRV pričakuje, da se bo ob umiritvi razmer povpraševanje stabiliziralo in da so možni naknadni učinki pri rezervacijah. V ospredje prihajajo organizirana potovanja, paketne ponudbe in svetovanje v turističnih agencijah, saj potniki v negotovih razmerah iščejo varnost, jasne pogoje odpovedi in podporo v primeru nepredvidenih dogodkov.

Ankete potrjujejo, da se Nemci ne odpovedujejo potovanjem, temveč jih prilagajajo. Po raziskavi HolidayCheck 40 % vprašanih razmišlja o izbiri druge destinacije, 35 % daje večji poudarek fleksibilnim tarifam, 63 % pa redno preverja potovalna opozorila. Kot najvarnejše destinacije zaznavajo Nemčijo, Avstrijo in Švico, sledijo Zahodna Evropa, Južna Evropa in Sredozemlje.

Kriza na Bližnjem vzhodu zato za nemški turistični trg pomeni predvsem kratkoročen šok, ne pa nujno dolgoročno zmanjšanje potovalne aktivnosti. Nemški potniki ostajajo izrazito potovalno usmerjeni, vendar več pozornosti namenjajo varnosti, ceni, fleksibilnosti in bližnjim oziroma evropskim destinacijam. Za Slovenijo to lahko predstavlja priložnost, saj se umešča med varne, bližnje, dostopne in z avtomobilom dobro dosegljive evropske destinacije.

Turizem v Italiji pod pritiskom višjih stroškov in geopolitičnih razmer

Vpliv geopolitičnih in gospodarskih razmer se je odrazil pri odhodih Italijanov v tujino in to iz več razlogov: vprašanje varnosti, saj so Bližnji vzhod in Severna Afrika pogosto izbrani za krajša potovanja, od 3 do 5 dni. Pomemben je tudi ekonomski vidik: mednarodna kriza je povzročila rast cen nafte in posledično goriva, kar je privedlo do občutnega zvišanja cen letalskih vozovnic. Kar zadeva počitnice Italijanov v domovini, ki so se v primerjavi z lanskim letom zmanjšale za 5 %, je »kar 85 % Italijanov ostalo v Italiji, 15 % pa se jih je odločilo za potovanja v tujino«. Glavne izbrane destinacije so morje, 20 % jih je izbralo gore (tudi zaradi snežnih razmer pred veliko nočjo), dodatnih 20 % pa mesta umetnosti. Manjši delež se je odločil za jezera in termalna zdravilišča.

Nedavna eskalacija konflikta je povzročila zaprtje pomembnih zračnih koridorjev in odpoved tisočih letov, kar je neposredno prizadelo italijanske turistične agencije in organizatorje potovanj. Po ocenah Assoviaggi Confesercenti kratkoročna izguba znaša približno 6,4 milijona evrov, ob tem pa je bilo odpovedanih ali preloženih na tisoče rezervacij. Hkrati so se med spomladanskimi prazniki turistični tokovi proti nekaterim destinacijam občutno zmanjšali, ponekod tudi do 35 %.

Vir: confcommercio.it

Drugi pomemben vidik zadeva prihodnost turizma, zlasti segment višjega cenovnega razreda. Obiskovalci iz držav Zaliva predstavljajo strateško pomemben trg za Italijo, saj izstopajo po visoki povprečni potrošnji. Kriza je povzročila upočasnitev teh tokov, pri čemer se izgube v spomladanskem obdobju ocenjujejo na več sto milijonov evrov

Vir: it.euronews.com

Kriza na Bližnjem vzhodu predstavlja za italijanski turizem dvojni izziv. Po eni strani razkriva ranljivost sektorja na zunanje šoke in odvisnost od mednarodnih trgov z visoko kupno močjo, po drugi strani pa potrjuje njegovo sposobnost prilagajanja. V takšnem okolju bo sodelovanje med nacionalnimi institucijami, gospodarstvom in mednarodnimi partnerji ključno za preoblikovanje trenutne negotovosti v priložnost za strateško preusmeritev evropskega turizma. V takšnih razmerah italijanske turistične organizacije ukrepajo na več ravneh. Nacionalna turistična agencija ENIT krepi mednarodno promocijo z usmerjenimi kampanjami na stabilnejše in alternativne trge ter podpira trženje nacionalne turistične ponudbe. Hkrati združenja, kot so Fiavet, Aidit in Confcommercio, delujejo na področju operativnega upravljanja krize: prilagoditve rezervacij, fleksibilnost pogojev in pomoč potnikom. V prvem četrtletju 2026 Italija beleži rast prihodov (+5,5 %) in prenočitev (+7 %), predvsem po zaslugi evropskih in domačih gostov

Vir: guidaviaggi.it/

Turizem v Avstriji pod pritiskom, a brez večjega padca povpraševanja 

Avstrijski turizem je zaradi posledic vojne v Iranu prizadet na več ravneh: zaradi negotovosti potrošnikov, višje inflacije (predvsem zaradi dražje energije) ter omejenih letalskih kapacitet. Kljub temu bi lahko Avstrija zaradi dobre dostopnosti iz bližnjih trgov poleti celo beležila večje povpraševanje.

Razmere na oddaljenih trgih se postopno izboljšujejo, saj se letalske povezave vračajo, zato Avstrijska turistična organizacija ponovno aktivno nagovarja te trge. Arabski gostje, ki pogosto rezervirajo v zadnjem trenutku, najverjetneje ne bodo povsem izostali. Splošna situacija sicer ostaja napeta, vendar večjega padca povpraševanja za zdaj ni.

Ameriški trg ostaja stabilen, morebitne spremembe bi se lahko pojavile le ob daljšem trajanju konflikta. Turistična strategija ostaja usmerjena v internacionalizacijo in zmanjševanje odvisnosti od tradicionalnih trgov, ob hkratni prilagodljivosti glede na razmere.

Konflikti negativno vplivajo predvsem na nove, zlasti azijske trge, vendar turizem ostaja prilagodljiv. Raziskava kaže, da na potovalne odločitve Evropejcev najbolj vplivajo inflacija in varnostne razmere, medtem ko je skrb za okolje manj pomembna. Azija kot turistična destinacija izgublja priljubljenost.

Vir: tp-blog.at

Raziskava avstrijskega ÖAMTC: želja po potovanjih kljub podražitvam in krizam ostaja visoka, Italija je destinacija št. 1

ÖAMTC je v okviru »ÖAMTC Reisemonitoringa« tudi letos analiziral načrte Avstrijcev za poletne počitnice. Reprezentativna anketa je potekala konec marca. »Okoliščine so zahtevne, želja po dopustu pa ostaja neomajna,« povzema ÖAMTC-ova strokovnjakinja za potovanja Yvette Polasek. Ob času ankete je 94 odstotkov vprašanih navedlo, da želijo poleti potovati. Štirje od desetih so že rezervirali, 45 odstotkov jih je rezervacijo še načrtovalo. Pri načrtovanju dopusta sta ključna predvsem proračun in varnostni vidiki. »Kljub visoki želji po potovanjih gospodarski in geopolitični dejavniki opazno vplivajo na načrtovanje: finančni pomisleki in varnostni zadržki sodijo med najpogostejše razloge proti potovanju,« pojasnjuje Polasek.

Počitnice v Avstriji – Koroška in Štajerska si delita prvo mesto

70 odstotkov Avstrijcev želi potovati v tujino – Italija je z 19 odstotki na vrhu priljubljenih destinacij, sledita Hrvaška s 16 odstotki ter Grčija in Španija z devetimi odstotki. Polovica vprašanih načrtuje tudi dopust znotraj Avstrije. Koroška in Štajerska si z 18 odstotki delita prvo mesto, sledi Zgornja Avstrija s 13 odstotki. Vse te destinacije izstopajo zaradi bližine, varnosti in dobre finančne predvidljivosti. Dopust ob morju ostaja z 59 odstotki najbolj priljubljena oblika počitnic, sledijo mestna potovanja z 31 odstotki in dopust ob jezeru, ki ga preferira četrtina vprašanih. »Najpomembnejši dejavnik pri izbiri destinacije ostaja osebni interes, 15 odstotkov pa navaja, da je finančna situacija odločilna za izbiro,« pojasnjuje Polasek.

Podražitve vplivajo na potovalne navade, povprečni proračun znaša 1.189 evrov na osebo

»Uživati na soncu, se sprostiti ter preživeti čas z družino in prijatelji« – to so najpogostejši motivi za potovanja. »Raziskava jasno kaže, da morajo Avstrijci letos varčevati, vendar se poletnim počitnicam ne želijo povsem odpovedati. 83 odstotkov jih je navedlo, da se zavestno odločajo za cenovno ugodnejše možnosti, na primer z izbiro cenejše nastanitve, potovanjem izven sezone, varčevanjem pri restavracijah in izletih ali tudi s krajšimi potovanji,« pravi strokovnjakinja. Približno polovica letos sploh ne razmišlja o potovanjih, daljših od osmih nočitev.

Povprečni proračun za dopust v letu 2026 znaša 1.189 evrov na osebo, kar je nekoliko manj kot leto prej (1.233 evrov). Samski razpolagajo z najvišjim proračunom na osebo in v povprečju presegajo srednjo vrednost za približno 240 evrov, medtem ko imajo družine z okoli 143 evri pod povprečjem najnižji proračun na osebo. V vseh starostnih skupinah veljajo primerjalne platforme za najpomembnejše orodje za varčevanje, dopolnjujejo pa jih popusti za zgodnje rezervacije in primerjave cen na različnih napravah.

Kljub višjim cenam goriva ostaja osebni avtomobil najpogostejše prevozno sredstvo

Sedem od desetih Avstrijcev želi kljub naraščajočim cenam goriva na poletni dopust potovati z osebnim avtomobilom, od tega jih šest odstotkov tudi z električnim vozilom. 36 odstotkov jih potuje z letalom, 23 odstotkov pa z vlakom. »Zanimivo je vedenje samskih potnikov: osebni avtomobil uporablja le 45 odstotkov, medtem ko sta vlak in avtobus z 38 oziroma 30 odstotki v tej skupini posebej priljubljena,« dodaja Polasek.

Vir: ÖAMTC Reisemonitoring, www.oeamtc.at/reiseservice

Turistične agencije v Avstriji pred velikimi izzivi zaradi vojne v Iranu 

Avstrijska panoga turističnih agencij vključuje približno 2.300 podjetij z okoli 8.000 zaposlenimi in ima pomembno vlogo pri razvoju turizma, zlasti na področju prihajajočega turizma (incoming). Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je panoga močno prizadeta.

Po raziskavi (april 2026) velika večina podjetij občuti resne posledice vojne: 75 % jih poroča o močnem ali zelo močnem vplivu, prav nobeno podjetje pa ni ostalo nepoškodovano. Kar 80 % jih pričakuje še poslabšanje razmer v naslednjih šestih mesecih.

Na začetku konflikta so se agencije ukvarjale predvsem z vračanjem potnikov, spremembami rezervacij in odpovedmi, zdaj pa se soočajo z velikim upadom novih rezervacij – ravno v obdobju, ki je običajno najmočnejše za prodajo. Razlogi so odpoved določenih destinacij, visoke cene letov ter splošna negotovost in zadržanost potrošnikov.

Večina podjetij za letos napoveduje občuten padec prihodkov: 75 % vsaj dvomestni upad, skoraj polovica več kot 20 %, nobeno pa ne pričakuje stabilnega poslovanja. Razmere bi se lahko še bistveno poslabšale, če bi prišlo do pomanjkanja kerozina, kar bi povzročilo množične odpovedi letov in ogrozilo obstoj panoge.

Zato panoga poziva k jasnim državnim ukrepom za krizno upravljanje, predvsem k uvedbi skrajšanega delovnega časa (Kurzarbeit), davčnim olajšavam, marketinški podpori ter učinkoviti krizni komunikaciji.

Vir: združenje OERV

Naslovna slika generirana z umetno inteligenco (ChatGPT, OpenAI)

Nazaj na novice