Ribolovni turizem v Sloveniji z velikim razvojnim potencialom

Na Zavodu za ribištvo Slovenije poudarjajo, da Slovenija zaradi velike raznolikosti voda postaja vse bolj privlačna destinacija za muharjenje in trajnostni ribolov. Ta oblika turizma po njihovih ocenah presega zgolj prostočasno dejavnost in se vse bolj razvija v celostno doživetje, ki temelji na ohranjeni naravi, miru in pristnem stiku z okoljem.

Ribolovni turizem ima pomemben gospodarski vpliv. Prihodki od ribolovnih dovolilnic na ravni zavoda presegajo 500.000 evrov letno, medtem ko v posameznih destinacijah, kot je Posočje, dosegajo okoli pet milijonov evrov na leto. Obiskovalci v povprečju ostanejo od pet do sedem dni, njihova kupna moč pa je približno 2,5-krat višja od povprečnih turistov.

Poleg neposrednih prihodkov ima ribolovni turizem tudi izrazit multiplikativni učinek, zlasti v manjših in manj turistično razvitih krajih, kjer spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva. Med najbolj prepoznavnimi ribolovnimi območji so reke Soča s pritoki, Sava Bohinjka, Unica, Krka in Radovna, pri čemer izstopajo predvsem alpske in kraške reke zaradi svoje ohranjenosti in biotske raznovrstnosti.

Slovenija se tako vse bolj uveljavlja kot specializirana destinacija za muharjenje, kjer je poudarek na kakovosti – čistih vodah, avtohtonih vrstah rib, urejenih revirjih in nadzorovanem ribolovu. Posebno zanimanje je za ribolov na salmonidnih vodah, predvsem za postrvi in lipana, pri čemer prevladuje sistem »ujemi in izpusti«. Največ obiska beležijo revirji Soče, Unice in Save Bohinjke.

Kot poudarjajo na zavodu, je uspeh ribolovnega turizma neposredno povezan z ohranjenim naravnim okoljem. Kakovost voda, biotska raznovrstnost in stabilni ekosistemi so ključni za razvoj tega segmenta, ki ga vse bolj prepoznavajo tudi tuji gostje.

Vir: STA

Foto: arhiv STO

Nazaj na novice