Zgodba o Veroniki Deseniški prvič na Blejskem gradu

Legenda o Veroniki Deseniški je ena najbolj znanih ustnih pripovedi Hrvaškega Zagorja. Zgodba o tragični ljubezni grofa Friderika II. Celjskega in lepe plemkinje Veronike iz sosednjega Desinića je globoko vtisnjena v zgodovinski spomin lokalne skupnosti. Ta legenda je tesno povezana s srednjeveškim gradom Veliki Tabor ter skupaj z njim tvori edinstveno kulturno celoto, svojevrsten dialog s preteklostjo – pogosto jo omenjajo kot eno izmed sto najlepših in najpomembnejših hrvaških legend.

Pripoveduje o tragični ljubezni med Friderikom II. Celjskim, sinom mogočnega grofa Herman II. Celjskega, in plemkinjo nižjega rodu Veroniko Deseniško. Njuna zveza je naletela na močno nasprotovanje Friderikovega očeta, ki je zaradi družbenih in političnih razlogov ni odobraval. Po zgodovinskih virih je bila Veronika obtožena čarovništva, vendar je bila na sodnem procesu oproščena. Kljub temu je, domnevno leta 1428, umrla v skrivnostnih okoliščinah na gradu Ojstrica, kjer je bila zaprta. Njeno smrt zgodovinarji pogosto povezujejo z ukazom Hermana II., naj jo utopijo.

Razstava tokrat prvič gostuje izven zidov gradu Veliki Tabor, oblikovala jo je kustosinja Nadica Jagarčec. Na Blejskem gradu je na ogled le del celotne razstave, ki je nastajala več kot desetletje. Legenda o Veroniki Deseniški je bila razglašena tudi kot nesnovna kulturna dediščina.

Razstava, postavljena v Bitenčevi dvorani, obiskovalcem osvetljuje zgodovinsko ozadje življenja Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega ter razkriva, kako se je njuna življenjska zgodba skozi stoletja preoblikovala iz zgodovinskega dogodka v legendo. Hkrati predstavlja umetniške interpretacije, zgodovinske vire in bogato kulturno dediščino, povezano z gradom Veliki Tabor.

Direktorica Zavoda za kulturo Bled mag. Lea Ferjan: »V času, ko pogosto govorimo o mejah, je prav kultura tista, ki jih briše. Takšni projekti dokazujejo, da nas dediščina ne ločuje, temveč povezuje. Skupaj lahko pripovedujemo zgodbe, ki nagovarjajo ljudi z obeh strani meje – in tudi daleč preko nje. Verjamem, da bo razstava o Veroniki Deseniški pritegnila številne obiskovalce – tako domače kot tuje. Njena tragična zgodba o prepovedani ljubezni je življenjska zgodba, ki jo lahko postavimo v današnji čas, zato nagovori vsakogar. Zgodbe in čustva gradijo mostove med ljudmi.«

Ravnatelj Muzejev Hrvaškega Zagorja Jurica Sabol: »Razstava Legenda o Veroniki Desiniški predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju in promociji kulturne dediščine Hrvaškega Zagorja, njeno gostovanje na Bledu pa potrjuje univerzalnost te močne zgodovinske zgodbe. S povezovanjem dveh kulturnih prostorov z bogato preteklostjo razstava odpira prostor za dialog, izmenjavo in globlje razumevanje skupnih evropskih vrednot. Še posebej nas veseli, da bodo obiskovalci na Bledu imeli priložnost spoznati legendo, ki še danes navdihuje umetnost, zgodovino in identiteto našega kraja.«

V slovenski zgodovinski tradiciji je zgodba o Veroniki Deseniški povezana predvsem s Celjskimi grofi, ki so v poznem srednjem veku igrali pomembno politično vlogo na območju današnje Slovenije. Na hrvaški strani pa je pripoved globoko zasidrana v ustnem izročilu Hrvaškega Zagorja. K širšemu poznavanju pripovedi je prispeval tudi Janez Vajkard Valvasor, ki jo je kot prvi zapisal v znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske (1689).

Zgodba o Veroniki Deseniški danes predstavlja pomemben del skupne kulturne dediščine širšega prostora Republike Hrvaške in Republike Slovenije.

Vir: 

Nazaj na novice