Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Pred natanko štirimi leti se je na pobudo Društva turističnih novinarjev Slovenije, skupaj z ilirskobistriškim TIC-em, v Ilirski Bistrici izvedlo prvo srečanje turističnih ponudnikov z obeh straneh meje. Leto kasneje je Regionalna razvojna agencija Zeleni kras - naredila korak naprej in tako je borza – skupaj s partnerskimi organizacijami - postala osrednji turistično-poslovni dogodek tega širšega obmejnega prostora Zelenega krasa, Gorskega Kotarja in zaledja Kvarnerja. Borza je nastala kot odgovor na tradicionalni tranzit, zaradi katerega trpi ta turistično spregledani prostor. Tu so doma močne zgodbe, ki pa morajo na terenu zaživeti v konkretnih produktih. To so kraji, ki se lahko pohvalijo z najvišjim nealpskim vrhom v Sloveniji ter eno zadnjih evropskih divjin, kjer živijo tri velike zveri (medved, volk in ris). Na drugi strani pa obiskovalca samo 20 minut iz Ilirske Bistrice že sprejme Jadransko morje. In ravno povezovanje – Krasa ter Mediterana - je zmagovalna kombinacija, tako za ponudnike v regiji kot za goste.

Zdi se, da je kolesarjenje, skupaj s pohodništvom in eno-gastronomijo, edini odgovor na to, kako privabiti goste. Ta divji in gozdnati prostor ima preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje. Urejene so tematske pohodniške poti, ki vodijo po sledovih Rapalske meje, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih pa dalje v zelo slabo raziskano Čičarijo ali pa preko “doline ljubavi” naprej v Kastavščino. Je pa slovenska stran šibkejša na področju gastronomije in bi se zato veljalo priključiti že obstoječim projektom na hrvaški strani. Eden najbolj znanih je projekt Matuljišiš, ki v Občini Matulje že povezuje kolesarje in gostince, za povrh pa Kvarner letos nosi naziv Evropske gastronomske regije. 

O posebnostih tega obmejnega pasu Zelenega kraja in Primorsko-Goranske županije priča tudi dejstvo, da so tu doma edinstvene pustne maske (zvončarji in škoromati), ki v stoletjih niso utonile v populizem – ampak so vpisane na Unescov seznam kulturne dediščine. V Ilirski Bistrici je domicil dobila prva tovarna testenin na Kranjskem. Od tu izvira legendarni čebelar Anton Žnidaršič po katerem se imenuje znameniti AŽ panj. Na hrvaški strani pa lahko okušate Mediteran, uživate v sledovih avstroogrske arhitekture ter v festivalskemu dogajanju in gledališki ponudbi. 

Kot znak povezovanja je bil na Borzi v Ilirski Bistrici obnovljen tudi podpis – pred 10-timi leti sprejete listine o sodelovanju med Kobilarno Lipica, Parkom Škocjanske jame in Parkom vojaške zgodovine v Pivki. Vse s ciljem povečati prepoznavnost regije in privabiti nove obiskovalce skozi skupne produkte. Rezultat sodelovanja je blagovna znamka TRIO KRAŠKIH ZNAMENITOSTI, zato so vsi trije v slovenskem prostoru primer dobre prakse, kako imamo vsi lahko več, če sodelujemo. So pa v zraku že načrti, kako bi se trojici pridružil še muzej Halubajskih zvončarjev v vasi Viškovo. 

V oddaji pa tudi več o dobrih gostilnah, ki so vedno živele s krajem, z njegovo zgodovino in posebnostmi. V njih slavimo rojstva in poroke ter se na sedminah poslavljamo od najdražjih. Ja, prave gostilne so prostori za vsakdanjik in praznik. Zato še toliko bolj bode v oči, ko se zapre katera izmed kultnih kulinaričnih institucij. Kot na primer JB na Miklošičevi v Ljubljani. Družina Bratovž se s svojo kulinarično zgodbo - po 26 letih seli iz monumentalne mestne palače, katero je Plečnik zgradil po vzoru Wagnerjevih klasičnih dunajskih palač, v Golf Resort Arboretum Volčji potok, s čimer se končuje pomembno obdobje vrhunske kulinarike v središču Ljubljane. Ekipa Na lepše je družino obiskala na dan zadnje večerje.

Janez Bratovž je pri nas oral ledino visoke kuhinje. Začetki njegove restavracije segajo v leto 1992, ko je bila to ena prvih vrhunskih restavracij v Sloveniji - JB pa prvi chef, ki je na območje nekdanje Jugoslavije pripeljal nouvelle cusine. Svojo prvo službo je opravljal v ljubljanskem Hotelu Turist, kuhal je v menzi Energetike in v počitniškem taboru na Rabu, znanje pa je nabiral v Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu – medtem ko je se na prelomu tisočletja iz Domžal preselil v pritličje znamenite Plečnikove stavbe.

Njegova konkurenčna prednost je bila vedno hrana z malo teatra in izčiščen minimalizem. Številni so prav zaradi njega spet vzljubili svinjske uhlje, repe ter goveje in telečje ličnice. Pri njem so se kalile generacije danes izjemno uspešnih chefov in četudi ni nikoli dobil Michelinove zvezdice, je v očeh dobrojedcev vedno imel spoštovanje. 

Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek, 17. 4. 2026, na prvem programu RTV Slovenija ob 21.05 uri. 

Na lepše

Vir: uredništvo oddaje Na lepše

Nazaj na novice