Srečanje ključnih deležnikov slovenskega turizma na temo bližnjevzhodne krize

Na srečanju vodilnih destinacij, predstavnikov turističnega gospodarstva in strokovne javnosti v Ljubljani so udeleženci obravnavali vplive aktualnih geopolitičnih razmer na turistične tokove ter razpravljali o konkretnih ukrepih za ohranjanje konkurenčnosti Slovenije kot turistične destinacije.

Podatki kažejo, da razmere v slovenskem turizmu zaenkrat ostajajo stabilne. V prvem četrtletju 2026 glede na podatke eksperimentalne statistike SURS beležimo 11-odstotno rast prihodov in 10-odstotno rast turističnih prenočitev, pri čemer izstopajo predvsem evropski trgi ter ZDA. Spodbudna je bila tudi zasedenost v času velikonočnih praznikov.

A pomembno je poudariti, da se vplivi kriz v turizmu ne pokažejo takoj, temveč z zamikom: najprej vplivajo na vedenje turistov in potrošnjo, šele ob daljšem trajanju pa tudi na obseg potovanj. Ključno je pravočasno prepoznavanje posamičnih faz in sprejemanje ustreznih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov, še preden se ti izrazijo na terenu.

Aprilska raziskava Barometer slovenskega turizma, ki jo je izvedla STO na temo vpliva dogajanja na Bližnjem vzhodu, je pokazala, da sodelujoči zaenkrat beležijo predvsem upad povpraševanja z oddaljenih trgov, medtem ko za evropske trge še ne beležijo konkretnih sprememb. Njihova mnenja glede tega, ali bo vpliv krize na slovenski turizem pozitiven ali negativen, pa so deljena. Nekateri beležijo odpovedi in upad rezervacij, krajša so rezervacijska okna, več je odločitev v zadnjem trenutku in povečana občutljivost na cene. Drugi pa napovedujejo oz. tudi že beležijo večje povpraševanje zaradi geopolitične prednosti Slovenije oz. posameznih destinacij.

Direktorica STO mag. Maja Pak Olaj je dejala: »Na Slovenski turistični organizaciji razmere natančno spremljamo in ustrezno prilagajamo naše aktivnosti. Sredstva okrepljeno usmerjamo na evropske trge z največjim potencialom ter v segmente z višjo dodano vrednostjo, ob hkratni nadgradnji aktivnosti na domačem trgu. Naša komunikacija temelji na jasni diferenciaciji skozi zgodbo znamke I feel Slovenia, s poudarkom na varnosti, stabilnosti, trajnosti in butičnosti, pa tudi bližini in dostopnosti. Ob zaostrenih geopolitičnih razmerah je naš fokus na prožnem in premišljenem odzivanju, v tesnem sodelovanju s celotnim sektorjem. Le usklajeni lahko namreč ohranjamo konkurenčnost Slovenije kot trajnostne, varne in butične destinacije.«

Nova globalna realnost: geopolitična kriza preoblikuje gospodarstvo in turizem

Aktualne razmere ter pričakovane vplive bližnjevzhodne krize je približno 100 predstavnikom slovenskega turističnega sektorja predstavil prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Bližnjevzhodna kriza že vpliva na globalno, evropsko in slovensko gospodarstvo, kar se kaže v višjih cenah energentov, motnjah v dobavnih verigah, nestabilnosti na finančnih in deviznih trgih ter povečanih varnostnih tveganjih in splošni geopolitični negotovosti. Ti dejavniki povečujejo negotovost in vplivajo tudi na turistični sektor. Kratkoročni vplivi krize so v turizmu jasno vidni, vendar trenutno ne povzročajo splošnega upada povpraševanja. Na strani ponudbe cene rastejo, na strani povpraševanja pa pripravljenost za potovanja ostaja visoka ob večji občutljivosti za varnost in stroške. Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se v svetu vzpostavlja nova globalna ekonomska ureditev, v kateri bodo karte premešane bistveno drugače kot so bile v preteklih desetletjih,« je izpostavil.

Izvršni direktor Evropske potovalne komisije Eduardo Santander je v video nagovoru predstavil stanje v evropskem turizmu. Poudaril je, da  evropski turizem ostaja stabilen in odporen, povpraševanje po potovanjih pa ostaja izredno močno. »Kljub povečani geopolitični negotovosti se kažejo pozitivni trendi, ki jih spodbujata preusmerjanje turističnih tokov v Evropo ter krepitev znotrajevropskih potovanj. V ospredje vse bolj stopajo bližnje, varne in dostopne destinacije z dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo, kar predstavlja pomembno priložnost za nadaljnjo rast. Ključni izzivi so povezani predvsem z zunanjimi dejavniki, kot so trajanje zaostrenih razmer, gibanje cen energentov ter dostopnost letalskih povezav.«

V nadaljevanju dogodka so se udeleženci seznanili tudi s stanjem in pričakovanji v različnih segmentih: turističnega gospodarstva. Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je izpostavil, da večina slovenskih hotelirjev do konca poletja beleži dobro zasedenost. »Kljub temu je razpoloženje med hotelirji trenutno le zmerno optimistično, predvsem zaradi razmer na Bližnjem vzhodu, saj že zaznavamo odpovedi gostov s prekomorskih trgov. To je še posebej zaskrbljujoče za destinacije, ki so v preteklosti beležile visok delež gostov iz oddaljenih trgov, kot sta denimo Bled in Ljubljana. Pričakovati je, da se bo zaradi teh razmer spremenila tudi struktura gostov, in sicer v smeri večjega deleža gostov, ki bodo potovali znotraj Evrope, predvsem v radiju do 600 kilometrov. Hkrati ocenjujemo, da bo še več rezervacij opravljenih v zadnjem trenutku,« je dejal Jamnik. »Trenutne razmere razumem kot še eno v nizu zahtevnih situacij v zadnjih letih, ki od hotelirjev zahtevajo natančno in sprotno spremljanje dogajanja na trgu ter agilno odzivanje z namenom doseganja zastavljenih poslovnih rezultatov,« je še dodal.

Predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije Matej Knaus je pozdravil poglobljeno sodelovanje vseh deležnikov slovenskega turizma,  raven katerega smo na zavidljivi nivo postavili ravno ob zadnji veliki covidni krizi. Dejal je: »Turizem je dinamična pa tudi zelo odporna gospodarska panoga. Vsaka kriza je lahko tudi priložnost. V Sloveniji imamo izjemne DMC-je, ki pomembno prispevajo k promociji, aktivnemu trženju in pripravi novih produktov. Velikokrat smo ravno agencije prvi obraz destinacije na teh trgih.  Vse turistične agencije pomembno pomagajo graditi temelje povezljivosti in medsebojnega sodelovanja ter so izjemen vir informacij, kako ravnajo nam konkurenčne destinacije. Hitrost prilagajanja novim razmeram pa je lahko izjemna konkurenčna prednost ravno za destinacije, kot je Slovenija. Pomembno je  prilagajanje trenutnim razmeram. Fokus moramo usmeriti na trge, ki imajo velik potencial in se kažejo kot nova izjemna tržišča, kot so Severna (še posebej Kanada)  in Južna Amerika ter v Evropi Skandinavija.  Tradicionalni trgi pa je prav, da ostajajo naša stalnica.«

Knaus je še dodal: »Pozivamo vse deležnike, da cenovna nihanja kar v največji meri ublažijo ob iskanju notranjih rezerv, saj prihajamo v obdobje ko bodo turisti še bolj tehtali svoje odločitve tudi na podlagi cenovne konkurenčnosti. 'Kar največ za moj denar' bo moto, ki ga je potrebno razumeti. Državo pozivamo, da  s svojimi ukrepi pomaga hitro in učinkovito, tako da bodo pritiski čim manjši. S svojimi aktivnostmi pa bomo, kot vedno, pripevali svoj delež. V ZTAS verjamemo v izjemen potencial in priložnosti za slovenski turizem.«

STO prilagaja trženjske aktivnosti

Svet se po ocenah stroke premika iz obdobja stabilnosti v obdobje fragmentacije, kjer geopolitika vse bolj vpliva na gospodarstvo in turistične tokove. To povečuje pomen varnosti, zaupanja in odpornosti destinacij ter krepi konkurenčnost znotraj Evrope.

STO se na te razmere odziva s prilagoditvijo trženjskega pristopa, ki vključuje:

• okrepljen fokus na bližnjih evropskih trgih z največjim potencialom,
• ciljno usmerjeno nagovarjanje segmentov z višjo dodano vrednostjo,
• poudarjanje varnosti, trajnosti in butičnosti kot ključnih prednosti destinacije,
• krepitev digitalnega, podatkovno podprtega marketinga za bolj učinkovito doseganje gostov.

Udeleženci srečanja so se strinjali, da turizem ostaja v fazi rasti, vendar v bistveno bolj nepredvidljivem in zahtevnem okolju. Geopolitične razmere vse močneje vplivajo na turistične tokove, povpraševanje pa se regionalizira, saj se evropski gostje vse pogosteje odločajo za bližnje, varne in dostopne destinacije. To zaostruje konkurenco na ključnih trgih, hkrati pa spreminja vedenje gostov, zlasti v srednjem segmentu, kjer so odločitve bolj premišljene, bivanja krajša, rezervacije pa vse pogosteje opravljene v zadnjem trenutku.

Slovenija ohranja dobro izhodišče kot varna, trajnostna in raznolika destinacija, vendar njen uspeh ni samoumeven in bo vse bolj odvisen od aktivnega upravljanja konkurenčnosti ter sposobnosti ustvarjanja višje vrednosti.

Gostje v času negotovosti še bolj pozorno iščejo optimalno razmerje med ceno in kakovostjo, zato bodo uspešne destinacije tiste, ki bodo vlagale v kakovost, jasno diferencirale svojo ponudbo in prepričljivo komunicirale svojo edinstvenost. Ob naraščajočih stroških poslovanja postajajo nujne tudi investicije v energetsko učinkovitost in trajnostne rešitve. Stalno spremljanje razmer, tesno sodelovanje deležnikov in hitro prilagajanje so ključni pogoji za dolgoročno odpornost in konkurenčnost slovenskega turizma.

ZAKLJUČKI:

1. Rast v turizmu se nadaljuje, a je bistveno  bolj nepredvidljiva

Turizem deluje v okolju večje negotovosti, kjer geopolitika vse bolj vpliva na turistične tokove in vedenje gostov. Prilagoditve so potrebne takoj, ker se posledice kažejo z zamikom.

2. Povpraševanje se regionalizira – konkurenca pa zaostruje

Želja Evropejcev po potovanjih je visoka. Odločajo se za bližnje, varne destinacije, dostopne z avtomobilom, kar pomeni bistveno večji boj za iste goste na ključnih trgih. Fokus na bližnjih evropskih trgih in gostih z višjo kupno močjo ostaja prava usmeritev. Zavedamo se tudi pomena dom. gosta

3. Srednji segment postaja bolj racionalen in zahteven.

Višji doh.segment ostaja stabilen, največji pritisk pa je v srednjem razredu, ki predstavlja največji volumen. Turisti krajšajo bivanje, več primerjajo in bolj premišljeno trošijo. Več last-minute odločitev in večja previdnost zahtevata prilagodljivost pri rezervacijah, pogojih in produktih.

 4. Slovenija ima dobro izhodišče – a ne samoumevne prednosti

Slovenija ima na evropskih ključnih trgih dobro pozicijo kot varna, trajnostna, raznolika in dostopna destinacija, vendar bo uspeh vse bolj odvisen od aktivnega upravljanja konkurenčnosti. Letos pričakujemo zmerno rast števila turistov ob hkratnem povečanju pritiska na njihovo potrošnjo. Ključno vprašanje pa ni več, ali bomo rasli – temveč, kakšno vrednost bomo iz te rasti ustvarili.

5. Osrednji izziv je ustrezno razmerje med ceno in vrednostjo

Turisti danes še bolj premišljeno iščejo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Kar 40 % gostov se vrača, zato je prav zagotavljanje prepričljive vrednosti ključno za ohranjanje in povečanje njihove zvestobe. Uspešne bodo tiste destinacije, ki bodo znale dvigniti kakovost, jasno diferencirati svojo ponudbo in prepričljivo komunicirati– ne pa tekmovati zgolj s ceno. Zato je nadaljevanje investicij v kakovost infrastrukture, nastanitev in produktov nujno, saj prav to določa odpornost in konkurenčnost slovenskega turizma danes in v prihodnje. Naša strategija mora temeljiti na diferenciaciji – na edinstvenih, kakovostnih in trajnostnih doživetjih.

6. Panoga se že sooča z višjimi stroški poslovanja

Panoga se že sooča z višjimi stroški. V tej luči ostajajo investicije v energetsko učinkovite sisteme ključne za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti.

7. Nujno je spremljanje situacije, tesno sodelovanje in prilagajanje aktivnosti.

Materiale s srečanja lahko najdete na povezavi.

Foto: Siniša Kanižaj.

Nazaj na novice