23. Mentorski posvet VSŠ Bled o pomenu dostopnega in vključujočega turizma

Dogodek je združil poslovne partnerje in mentorje za praktično izobraževanje (PRI) hotelirskih, gostinskih in turističnih organizacij širšega regionalnega območja ter predstavniki zvez in društev oseb z oviranostmi ter pomembni deležniki, ki so poglobili razpravo o pomenu dostopnega in vključujočega turizma:

• Miha Zimšek, generalni sekretar Skupnosti Višjih šol Republike Slovenije.
• Dane Kastelic, predsednik društva paraplegikov Slovenije, državni svetnik in v Državnem svetu Republike Slovenije predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter član Upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za arhitekturno dostopnost,
• Štefan Kušar, glavni tajnik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije.
• Aleš Rakovec, predsednik društva paraplegikov Slovenije.

Letošnji posvet je osvetlil problematiko vključujočega in dostopnega turizma po svetu in doma, s posebnim poudarkom na razvoju konkretnih rešitev za destinacijo Bled in tako poudaril pomen povezovanja znanja s prakso pri oblikovanju bolj vključujoče družbe.

Posvet je potekal pod pokroviteljstvom župana občine Bled, gospoda Antona Mežana. Občina Bled se je v zadnjem letu intenzivno posvetila razvoju arhitekturne in komunikacijske dostopnosti na destinaciji v smeri večje dostopnosti za vse obiskovalce. Uvodoma je ob otvoritvi posveta direktor šole VSŠ Bled  mag. Peter Mihelčič poudaril prizadevnost šole pri vključevanju študentov z različnimi senzornimi ovirami v višješolski študijski proces.

Osrednja govornica posveta je bila gospa Pavli Koc, strokovnjakinja za področje arhitekturne dostopnosti, ki je pomembno prispevala k strokovni kakovosti dogodka. Njeno predavanje o zakonodajnih in regulativnih vidikih dostopnosti je predstavljalo izjemno dodano vrednost ter pomembno obogatilo razpravo med študenti, mentorji in strokovno javnostjo.

Ob raziskovalnem vprašanju: Komu pripada pravica do turizma? je raziskovalni tim študentov na čelu z mentorico dr. Darijo Cvikl želel anketirati čim več oseb z različnimi vrstami omejenosti in njihove uporabniške izkušnje. Uspelo jim je celo preseči izredno ambiciozno zastavljen cilj 500+ anketirancev na neslučajnem vzorčenju – torej, čisto vsak anketirani je predstavljal targetirano ciljno skupino izpraševancev. Kar 711 izpolnjenih anket so uspeli zbrati s terenskim delom, kakor tudi s pomočjo vodilnih predstavnikov zvez in društev za poglavitne vrste oviranosti v Republiki Slovenije:

• Društvo paraplegikov Gorenjske.
• Univerzitetni rehabilitacijski Inštitut Republike Slovenije - Soča.
• Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.
• Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj.
• Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana.
• Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
• Svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir v MOL.
• Občina Bled,

V okviru protokola izvedbe anketiranja so pridobili tudi institucionalno soglasje Komisije za medicinsko strokovna etična vprašanja Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - URI Soča za izvedbo ankete tudi med njihovimi pacienti, z izvedbo raziskave pa so bili predhodno seznanjeni tudi predstojniki posameznih oddelkov na URI Soča.

Na tej podlagi je tim študentov pod vodstvom mentorice oblikoval tudi konkretne predloge dostopnih rešitev na destinaciji Bled, usmerjenih predvsem v boljšo informiranost, prilagoditev izvajanja storitev.

Rezultati anketiranja so izpostavili, da na destinaciji Bled že obstajajo številni pozitivni premiki na področju dostopnosti, hkrati pa so prijazno opozorili na ovire, ki jih pogosto ne opazimo, vendar pomembno vplivajo na uporabniško izkušnjo oseb z oviranostjo. Zbirna ocena dostopnosti lokacij na Bledu glede na uporabniško izkušnjo vseh segmentov je pokazala, da se osebe z oviranostjo v povprečju v 75% delno strinjajo oziroma strinjajo glede dostopnosti devetih lokacij oziroma znamenitosti na Bledu. Kar 627 anketiranih oseb z omejitvami je podalo priporočila za inkluzivno potovanje na Bled glede na uporabniško izkušnjo vseh obdelanih segmentov.
Študenti so pod mentorskim vodstvom dr. Darije Cvikl na podlagi rezultatov anketiranja obdelali in podali:

• mednarodne in lokalne strokovne podlage, ki naslavljajo dostopni in vključujoči turizem.
• Anketiranje 711 oseb z oviranostmi
• Polstrukturni intervjuji s predstavniki lokalne skupnosti (hotelirstvo, infrastruktura, atrakcije).
• 30 dobrih praks doma.
• 30 dobrih praks po svetu.
• 30 slabih praks doma.
• 30 slabih praks po svetu.
• Razvili lastni obrazec za oceno dostopnosti določene turistične znamenistosti.
• Razvili priporočila za ključne funkcionalnosti za aplikacijo, namenjeni univerzalni dostopnosti, ki so jo poimenovali “Bled za vse”.
• Analizirali konkretne rešitve za 4 izzive dostopnosti na destinacij Bled.

Najpomembnejše ugotovitve glede obravnavane tematike so sledeče:

1. na Bledu je že veliko storjenega na temo dostopnosti in vključenosti tako turistov, kot tudi lokalnih prebivalcev. A kljub temu rezultati izvedenih raziskav kažejo, da tema univerzalne dostopnosti predstavlja pomemben razvojni potencial in hkrati tudi kompleksen izziv za bodoči turistični razvoj.
2. ključno je sodelovanje med lokalno skupnostjo, turističnimi ponudniki, občino ter organizacijami, ki zastopajo interese oseb z oviranostmi.
3. da dostopnost ni dodana vrednost destinacije, temveč ustavna pravica na podlagi 14. in 52. člena Ustave Republike Slovenije.
4. da osebe z različnimi oviranostmi predstavljajo pomemben trg, ki je ocenjen na 70 mrd EUR v letu 2025 (Vir: Future Data Stats, 2021-2023).

Poseben poudarek na 23. Mentorskem posvetu je bil namenjen osvetlitvi mentoriranja študentov s senzornimi oviranostmi, ki je temeljil na predstavitvi slepe študentke VSŠ Bled na programu Velnes, Tinke Tonejc, ki je z osebno izkušnjo senzorične oviranosti osvetlila izzive in potrebe pri izobraževanju in izvajanju PRI mentorstva. Njeno predavanje je dodatno poudarilo pomen razumevanja in prilagajanja izobraževalnega okolja.

Na posvetu je spregovorila tudi študentka VSŠ Bled programu Velnes, paraolimpijska športnica Tabea Dolžan, ki je na letošnji Paraolimpijadi  2026 dosegla 11. mesto na teku v klasični tehniki! Predstavila svojo življenjsko zgodbo ter športno pot v teku na smučeh. Poudarila je izzive, s katerimi se je soočala, ter pomen vztrajnosti, prilagoditev in podpore na poti do vrhunskih dosežkov.

Osrednje predavanje je izvedla gospa Pavli Koc z Ministrstva za naravne vire in prostor, strokovnjakinja za zakonodajne okvirje na področju dostopnosti ter izpostavila pomen izvajanja Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v praksi.

Dogodek se je nadaljeval s predstavitvijo dobrih praks doma, ki dokazujejo, da je mogoče z ustreznim pristopom ustvariti okolje, dostopno različnim vrstam oviranosti. Zaključni del posveta je bil namenjen razpravi, kjer so udeleženci izpostavili pomen sodelovanja med lokalno skupnostjo, izobraževalnimi institucijami in turističnimi ponudniki.

Organizatorji so ob zaključku poudarili, da je dostopni turizem ne le družbena odgovornost, temveč tudi priložnost za razvoj kakovostnejše in bolj vključujoče turistične ponudbe nasploh. 

23. Mentorski posvet je tako ponovno dokazal, da Bled aktivno sledi sodobnim smernicam razvoja turizma ter si prizadeva postati destinacija, prijazna vsem obiskovalcem.

Vir: VSŠ Bled

Nazaj na novice