Slovenija skupaj s Švico, Francijo in Italijo sodeluje pri večnacionalnem predlogu za vpis alpske prehranske dediščine v Unescov register dobrih praks varovanja. Predlog z naslovom Alpska prehranska dediščina: skupnostni programi varovanja so Unescu predali 30. marca, o vpisu pa bo medvladni odbor predvidoma odločal konec leta 2027.
Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, so o možnostih vpisa alpske prehranske dediščine v register dobrih praks prvič razpravljali v okviru projekta Alpfoodway, katerega cilj je bil krepitev alpske kulinarične dediščine. Slovenija se je z idejo o vpisu seznanila leta 2023, intenzivna priprava mednarodnega dosjeja pa se je začela v začetku leta 2025.
Alpska prehranska dediščina se sooča s številnimi izzivi, med njimi s podnebnimi spremembami, pritiski na gorske ekosisteme, družbenimi in gospodarskimi spremembami na podeželju ter izgubo medgeneracijskega znanja in skupnostnih vezi.
Predlog skupnostnih programov varovanja v Sloveniji, Švici, Franciji in Italiji vzpostavlja dolgoročen okvir za ohranjanje alpske prehranske dediščine kot živega izraza znanja, identitete, lokalnih praks in trajnostnega načina življenja. Poseben poudarek namenjajo medgeneracijskemu prenosu znanja ter vključevanju dediščine v trajnostne lokalne dobavne verige.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob predaji predloga poudarila, da ima Slovenija na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine že sedem vpisov, tokrat pa prvič kandidira za vpis v register dobrih praks varovanja. Po njenih besedah je posebna vrednost predloga tudi v sodelovanju z drugimi alpskimi državami, saj dediščina presega državne meje in povezuje skupni alpski prostor.
V pripravo slovenskega dela predloga so bili vključeni številni partnerji s področij kulture, dediščine, raziskovanja, regionalnega razvoja in turizma, pa tudi nosilci dediščine, lokalne skupnosti, društva in posamezniki, ki s svojim delovanjem ohranjajo in razvijajo alpsko prehransko kulturo.
Alpska prehranska dediščina se navezuje na več enot, ki so že vpisane v slovenski register nesnovne dediščine, med njimi planinska paša in predelava mleka, priprava bohinjskega mohanta in bovških krafov, izdelovanje trničev in pisav, čebelarstvo, sonaravna nega travniških sadovnjakov ter sušenje sadja.
V slovenski register nesnovne dediščine je trenutno vpisanih 138 enot in evidentiranih 408 nosilcev.
Na ministrstvu poudarjajo, da Unescov register dobrih praks varovanja predstavlja pomembno platformo za izmenjavo uspešnih pristopov in ukrepov za varovanje nesnovne kulturne dediščine ter spodbuja razvoj novih modelov varovanja v različnih okoljih.
Vir: STA, Ministrstvo za kulturo
Foto: arhiv STO
mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti