Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Ne samo kozolci. Tipični sestavni elementi kmečke arhitekture so tudi čebelnjaki, ki so včasih stali pri vsaki kmetiji in so se razlikovali med posameznimi pokrajinami. Eden bolj posebnih, ki se občutno ločuje ločuje od tradicionalne forme slovenskega čebelnjaka, je čebelnjak sredi Idrije, ki stoji v bližini cerkve sv. Trojice in predstavlja izjemen primerek meščanskega čebelnjaka iz 20. stoletja. Leta 1925 ga je – na željo sina Petra, postavil premožni domačin Franc Lapajne, trgovec s čipkami. Čebelnjak je izdelal mizarski mojster Jože Kenda, narejen pa je bil po podobi iz nemške strokovne čebelarske knjige, izdane leta 1910. Člani družine Lapajne so ga imeli v lasti do konca druge svetovne vojne, nato so vse do 80. let zanj skrbeli njihovi sorodniki. Posebnost tega mestnega čebelnjaka je razširjeni osrednji del, izdelan iz mrežastih oken tankih profilov. Sicer pa so v notranjosti čebelnjaka trije prostori. Osrednji del z okni je bil namenjen druženju in čebelarskemu delu, ostala dva pa sta služila kot dom za čebele in za shranjevanje čebelarske opreme. Maja 2014 so v čebelnjaku ponovno zaživele čebele. Enajst panjev je novih, prav toliko pa starejših oziroma restavriranih. Močno likovno vrednost in sporočilo nosijo tako originalne poslikave na panjih slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata iz leta 1925 kot sodobne slikarja Danila Jereba. Je pa bila stota obletnica čebelnjaka osrednja nit že 43. Festivala idrijske čipke, na katerem so organizatorji povezali bogato tradicijo klekljanja s čebelarsko dediščino. 

Kakšen je turistični pomen edinega slanega sredozemskega travnika pri nas, ki se nahaja med plažo pri Sveti Katarini in ankaranskim avtokampom? Morsko močvirje predstavlja edinstven primer slanoljubnih in ogroženih habitatov, ki uspevajo v plitvih, vlažnih in muljastih slanih na slovenski obali. Sredozemski slani travnik pri Svetem Nikolaju je tudi eden redkih rezervatov za ptice in je zaradi izjemne ekološke vrednosti opredeljen kot naravna vrednota državnega pomena ter vključen v omrežje Natura 2000. Tudi zato je mora biti gibanje v njem previdno, močvirje pa se lahko raziskuje samo po omejenem prostoru dvignjen lesene učne poti.

Samo streljaj stran od slanega travnika pa lahko pokukate še na pokopališče školjk, kjer se nahaja kar 234 vrst vseh polžev Tržaškega zaliva, opaženih pa je bilo najmanj 30 vrst različnih ptic. Školjčna sipina v zalivu Polje med Koprom in Ankaranom, velja za edino tovrstno v Sloveniji. Nastala je po letu 1990, ko je Luka Koper s poglabljanjem dna ob gradnji drugega luškega pomola, prečrpavala mulj na bližnjo lokacijo poleg izliva Rižane v Jadransko morje. Iz kupov mulja je dež postopoma spral blato, ostale pa so apnenčaste lupine mehkužcev, katere lahko občudujemo še danes.

Ekipa oddaje Na lepše je obiskala tudi nagrajene koče v okolici Ljubljane -  Sveti Jakob nad Preddvorom in Sveti Lovrenc nad Bašljem, ki zaradi nezahtevnega vzpona in odlične kulinarike vabijo predvsem družine z otroki.  V oddaji pa tudi več o pomenu vinske kulture s  Simono Česen, prvo žensko sommelierko, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem in evropskem prvenstvu sommelierjev.

Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek, 3. 4. 2026, na prvem programu RTV Slovenija ob 21.45 uri. 

Na lepše

Vir: uredništvo oddaje Na lepše

Nazaj na novice