V zadnjem obdobju so o Sloveniji pisali številni ugledni mediji iz Evrope in širše, ki državo osvetljujejo kot raznoliko, avtentično in vse bolj prepoznavno destinacijo.
Nemška revija Der Feinschmecker izpostavlja slovensko Istro kot butično kulinarično destinacijo z vrhunskimi lokalnimi sestavinami, medtem ko najuglednejši medij na področju vinarstva, Decanter, Slovenijo umešča v širšo zgodbo Severnega Jadrana in hkrati razkriva njen potencial kot enega najbolj podcenjenih vinskih območij v srednji Evropi. Podobno tudi francoski Le Routard državo predstavlja kot skriti dragulj vinske Evrope.
Pozornost vzbujajo tudi mestne in kulturne zgodbe. Britanski Wanderlust Ljubljano postavlja med najbolj kreativna evropska mesta, medtem ko Metro Radovljico opisuje kot najslajše mesto v Evropi. Naravne in aktivne izkušnje izpostavlja Evening Standard, ki vzhodno Slovenijo uvršča med top pomladne pobegne destinacije brez gneče.
Avstrijski mediji dodajajo še plast dediščine in tradicije: Die Presse predstavlja zgodovinska mesta severne Slovenije skozi kulinariko in industrijsko dediščino, Kleine Zeitung pa izpostavlja Škofjeloški pasijon kot izjemen primer žive kulturne dediščine.
Skupni imenovalec vseh objav je jasen: Slovenija se v mednarodnih medijih vse bolj uveljavlja kot destinacija, ki združuje vrhunsko gastronomijo, bogato vinsko tradicijo, ustvarjalna mesta, neokrnjeno naravo in edinstveno kulturno dediščino – ter obiskovalcem ponuja pristna doživetja stran od množičnega turizma.
Nemška gastronomska revija Der Feinschmecker je v svoji tiskani aprilski izdaji objavila obsežen članek z naslovom »Kleine Küste, große Klasse«, v katerem izpostavlja slovensko Istro kot butično, a izjemno raznoliko kulinarično destinacijo. Avtor poudarja, da slovenska obala kljub svoji majhnosti navdušuje z vrhunsko gastronomijo, lokalnimi sestavinami in izrazito identiteto.
Članek bralca popelje v slikovita slovenska obalna mesta. Poseben poudarek je na svežih morskih sestavinah, ki jih chefi v vrhunskih restavracijah nadgrajujejo s tradicionalnimi recepti in vplivi zaledja. V ospredju zgodbe je tudi trajnostni vidik pridelave hrane. Izpostavljena je tudi ribogojnica Fonda ter pomen lokalne, odgovorne pridelave, ki postaja ključni element sodobne slovenske kulinarike.
Poleg kulinarike revija izpostavlja tudi širšo izkušnjo destinacije – od slikovitih solin in vinorodnih gričev do gostoljubja lokalnih ponudnikov. Slovenska obala je predstavljena kot destinacija, ki združuje avtentičnost, vrhunsko gastronomijo in pristno mediteransko vzdušje, hkrati pa ostaja prijetno neobremenjena z množičnim turizmom.
Članek je nastal kot posledica promocijskih aktivnosti in študijskih obiskov organiziranih s strani predstavništva Slovenske turistične organizacije v Nemčiji.
V dveh člankih na portalu Decanter je Slovenija predstavljena kot pomemben del evropske vinske scene – tako v širšem kontekstu Severnega Jadrana kot tudi kot samostojna, še vedno premalo odkrita vinska destinacija.
V članku »North Adriatic: Wine without borders« avtor izpostavlja Severni Jadran kot enotno vinsko regijo, ki presega meje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Regijo povezujejo podobne geološke značilnosti, podnebje in vinogradniške tradicije, zato jo avtor predlaga kot skupno identiteto, ki olajša razumevanje sicer razdrobljenih vinorodnih območij. Poudarja, da narava – ne politične meje – določa značaj vin, zaradi česar območje deluje kot organska celota z močnim lokalnim značajem in skupno vinsko kulturo.
Drugi članek, »Why Eastern Slovenia is one of Central Europe’s great unsung wine regions«, pa se osredotoča na vzhodno Slovenijo kot eno najbolj podcenjenih vinskih regij v srednji Evropi. Avtorica izpostavlja izjemen potencial regije Štajerske Slovenije, kjer nastajajo vina z dolgo življenjsko dobo, vključno z arhivskimi primerki, starimi tudi skoraj stoletje.
Članek poudarja tudi dediščino in kontinuiteto vinogradništva, kljub zgodovinskim prelomom, ter raznolikost slogov – od svežih, lahkotnih vin do kompleksnih, dolgoživih arhivskih primerkov. Vzhodna Slovenija je predstavljena kot regija, ki preseneča tako z kakovostjo kot z avtentičnostjo in ostaja še neodkrita širši mednarodni javnosti.
Članek »La Slovénie, l'autre pays du vin« v francoskem Routardu Slovenijo predstavlja kot eno najbolj zanimivih, a še vedno premalo prepoznanih vinskih držav v Evropi, ki s svojo raznolikostjo, kakovostjo in avtentičnostjo vse bolj navdušuje mednarodno javnost.
Avtor izpostavlja, da se Slovenija kljub svoji majhnosti ponaša z izjemno vinsko pestrostjo, hkrati pa omeni tudi vse večjo usmerjenost v trajnostno in naravi prijazno pridelavo, vključno z biodinamičnimi pristopi, ki Slovenijo uvrščajo med naprednejše vinske destinacije.
Članki utrjujejo podobo Slovenije kot vinske destinacije z izrazito identiteto: na eni strani kot del širše, čezmejne vinske zgodbe Severnega Jadrana, na drugi pa kot samosvoja regija z vrhunskimi vini, ki si vse bolj utirajo pot na svetovni zemljevid. Članka v Decanterju sta napisala novinarja, katerih obisk je podprla Slovenska turistična organizacija.
Članek z naslovom »Ljubljana named Europe’s most creative city in 2026«, objavljen na portalu Wanderlust, izpostavlja Ljubljana kot vodilno evropsko destinacijo na področju ustvarjalnosti, kulture in trajnostnega urbanega razvoja.
V prispevku je poudarjeno, da Ljubljana izstopa zaradi svoje sposobnosti povezovanja umetnosti, arhitekture, oblikovanja in vsakdanjega življenja. Mesto je prepričalo s svojo živahno kulturno sceno, številnimi festivali, galerijami ter inovativnimi pristopi k razvoju javnega prostora. Posebna vrednost Ljubljane je v tem, da ustvarjalnost ni omejena zgolj na institucije, temveč je vpeta v urbano tkivo mesta in dostopna tako prebivalcem kot obiskovalcem.
Poleg tega Wanderlust poudarja močno identiteto mesta, ki temelji na dediščini arhitekta Jožeta Plečnika, sodobni umetniški produkciji ter aktivni skupnosti ustvarjalcev. Ljubljana je predstavljena kot mesto, kjer se tradicija in sodobnost prepletata na način, ki navdihuje nove ideje in pristope.
Članek »The ‘sweetest’ town in Europe is the perfect place for a foodie break«, objavljen v britanskem Metroju (tako spletni kot tudi tiskani izdaji), predstavlja Radovljica kot eno najbolj očarljivih in okusnih destinacij v Evropi, kjer se prepletajo čokolada, med in bogata kulinarična dediščina.
V ospredju zgodbe je butična čokoladnica v centru mesta, ki slovi po ročno izdelanih pralinejih in vrhunski kakovosti. Njena ustanovitelja sta se v času pandemije poglobila v umetnost izdelave čokolade ter s predanostjo in učenjem pri priznanih mojstrih razvila eno najbolj cenjenih sladkih zgodb v Sloveniji.
Radovljica je predstavljena tudi kot mesto z dolgo tradicijo sladkih dobrot. Festival čokolade, ki poteka od leta 2012, vsako leto privabi približno 20.000 obiskovalcev, kar je izjemno glede na velikost mesta. Poleg čokolade ima pomembno vlogo tudi čebelarstvo, obenem pa članek izpostavi tudi bogato kulinarično ponudbo in tradicionalne obrti.
Članek je posledica večdnevnega gastronomskega dogodka za tuje medije, ki ga je Slovenska turistična organizacija izvedla lansko leto v novembru.
V članku »5 under-the-radar spots for a crowd-free spring escape«, objavljenem v britanskem Evening Standardu, je vzhodna Slovenija izpostavljena kot ena izmed petih manj znanih destinacij, idealnih za miren pomladni oddih stran od množic.
Prispevek poudarja, da območje okoli Maribora ponuja bogato kombinacijo narave, aktivnosti in sprostitve. Regija izstopa po neokrnjeni naravi, ki vključuje gozdove Pohorja, pohodniške in kolesarske poti ter možnosti za golf, hkrati pa ponuja tudi vinska doživetja in razvito termalno kulturo za oddih in regeneracijo.
Maribor je predstavljen kot živahno, a še vedno avtentično mesto ob reki Dravi, znano po svoji zgodovinski arhitekturi, vinskih kleteh in najstarejši trti na svetu. Okolica mesta ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje časa – od vzpona na Roglo, ki se poleti prelevi v pohodniški raj s priljubljeno potjo med krošnjami, do raziskovanja slapov, gozdnih jezer in šotišč.
Članek izpostavlja tudi kulinariko, pri čemer omenja Hišo Denk z Michelinovo zvezdico, ki združuje lokalne sestavine z globalnimi vplivi, ter tradicionalne gostilne z značilnimi jedmi regije.
Vzhodna Slovenija je tako predstavljena kot idealna izbira za popotnike, ki iščejo avtentičnost, stik z naravo in kakovostna doživetja brez gneče – destinacija, kjer se aktivni oddih prepleta z vrhunsko gastronomijo in sprostitvijo.
V prilogi Schaufenster avstrijskega časnika Die Presse je Slovenija predstavljena skozi zgodbe štirih zgodovinskih mest – Radovljice, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Ptuja. Članek poudarja raznolikost severne Slovenije, kjer se prepletajo kulinarika, industrijska dediščina in bogata kulturna zgodovina.
Radovljica je izpostavljena kot kulinarično središče Gorenjske, znana po ohranjeni srednjeveški podobi in živahnem festivalskem dogajanju, zlasti Festivalu čokolade. Posebno mesto ima Hiša Linhart, kjer chef Uroš Štefelin sodobno interpretira tradicionalne jedi.
Ravne na Koroškem članek predstavi kot industrijsko srce regije z več kot 400-letno tradicijo jeklarstva, ki se danes prepleta z umetnostjo – projekt Forma Viva združuje jeklene skulpture v javnem prostoru in poudarja ustvarjalni potencial industrijske dediščine.
Slovenj Gradec je opisan kot kulturno stičišče z bogato zgodovino in rojstnim krajem skladatelja Huga Wolfa, kjer se prepletajo slovenski, avstrijski in širši srednjeevropski vplivi.
Posebno pozornost članek namenja Ptuju kot najstarejšemu slovenskemu mestu, znanemu po rimskih koreninah, gradu in znamenitem kurentovanju – edinstvenem pustnem obredu, ki z bogato simboliko preganja zimo in prikliče pomlad.
Avstrijski Kleine Zeitung izpostavlja Škofjo Loko in njen znameniti Škofjeloški pasijon kot enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v Sloveniji, ki se odvija le vsakih šest let. V članku napišejo, da v uprizoritvi sodeluje okoli tisoč ljudi – večinoma domačinov ki skozi procesijo oživijo svetopisemske prizore in alegorije. Predstava poteka na ulicah srednjeveškega mestnega jedra, ki postane naravno prizorišče spektakla in obiskovalce popelje v preteklost.
Članek poudarja tudi zgodovinski pomen Škofje Loke kot enega najstarejših slovenskih mest ter bogato dediščino, ki jo obiskovalci lahko raziskujejo skozi muzeje, arhitekturo in sam pasijon.
Oba članka sta nastala kot posledica promocijskih aktivnosti in študijskih obiskov organiziranih s strani predstavništva Slovenske turistične organizacije v Avstriji.
Fotografije: zajemi zaslona iz objav
mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti