Nova sezona podkasta Živa dediščina zgodovinskih mest

Podkast Živa dediščina zgodovinskih mest prinaša neposreden vpogled v delo ljudi, ki dediščine ne le opazujejo, temveč jo živijo in soustvarjajo. Njihova sporočila so jasna: s spoštovanjem kolektivnega spomina in pogumnimi podjetniškimi odločitvami ustvarjamo mesta prihodnosti. V štirih novih epizodah je novinarka Marjana Grčman s sogovorniki raziskovala, kako zgodbe preteklosti postajajo naša najmočnejša razvojna in turistična sila:

Domen Iljaš (p. Bernardin) iz frančiškanskega samostana na ljubljanskem Tromostovju: Domen Iljaš (p. Bernardin) se občasno prelevi v turističnega vodnika po samostanski knjižnici, ki jo obišče veliko obiskovalcev. V pogovoru osvetljuje pomen frančiškanske knjižnice v Ljubljani, ki po obsežni obnovi leta 2023 (prenova je prejela tudi priznanje Šole prenove za kakovostno prenovo) deluje kot srce samostana in živo središče kulture. Omeni celo Prešerna in namige o skrivnih rovih med dvema samostanoma.

Mladen Delin, festival Arsana (Ptuj): Mednarodno uveljavljeni festival Arsana Ptuj že vrsto let postavlja na svetovni zemljevid vrhunske kulture. Njegov umetniški vodja Mladen Delin je prepričan, da turizem ne sme biti le naključje, ampak rezultat vrhunske organizacije in intelektualnega nivoja, ki ga nudi kultura, razvoj pa mora potekati složno: »Kultura ni le okras, je hrbtenica turizma, ki privabi petično občinstvo in zahteva vrhunsko organizacijo mesta.«

Maksimiljan Kadivec, glavni enolog Ptujske kleti: Glavni enolog Ptujske kleti osvetljuje 800-letno vinsko tradicijo na Ptuju. Prepričan je, da avtentičnost podzemskega sveta in najstarejših arhivskih vin daje najstarejšemu slovenskemu mestu neulovljivo prednost v svetovni turistični ponudbi in globino, ki je svetovni popotniki ne morejo najti nikjer drugje.

Aleksander Ostan, arhitekt in profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo: Prostor razume kot živo strukturo in duhovno kategorijo. Poudarja, da je dediščina vir modrosti za prihodnost. Njegovo sporočilo je ključno za turizem in razvoj: mesta morajo ohraniti svojo pristno dušo, saj le avtentična zgodovinska jedra nudijo kakovost bivanja, ki bo mlade navdihnila, da tam ostanejo, obiskovalce pa, da se vračajo.

Obiskovalec ne išče več le destinacij, temveč išče globino in resnico prostora, v katerega vstopa. Zgodbe sogovornikov potrjujejo, da slovenska zgodovinska mesta niso le muzeji na prostem, temveč živi organizmi, kjer preteklost aktivno navdihuje prihodnost. Dediščina, ki jo oživljajo z ljubeznijo in znanjem, je naša najdragocenejša turistična valuta, ki obiskovalcu ponuja tudi občutek pripadnosti in navdiha, ki ga bo odnesel s seboj v svet.

Vabljeni k ogledu in poslušanju novih epizod na YouTube kanalu Zgodovinska mesta.

Vir: ZZMS

Nazaj na novice