Predstavitev Strateškega načrta trženja produkta Zdravje in dobro počutje 2025-2028 na sejmu Alpe-Adria

Uvodoma je udeležence strokovnega dogodka pozdravila vodja sektorja za komuniciranje s poslovnimi javnostmi na STO Karmen Novarlič, ki je poudarila, da zdravje in dobro počutje danes nista več zgolj motiv za oddih, temveč postajata temelj sodobnega življenjskega sloga.

"Novi strateški načrt izhaja iz poglobljene analize trendov, konkurence in vedenja potrošnikov ter jasno odgovarja na vprašanje, kako to prednost še nadgraditi. Poleg krepitve uveljavljenih stebrov —zdravstvenega turizma, medicinskega wellnessa, selfnessa ter termalnega oddiha — načrt ambiciozno odpira tudi prostor za razvoj novih oziroma manj izkoriščenih podsegmentov, ki imajo velik mednarodni potencial," je pojasnila Novarličeva.

"Eden takšnih je klimatski wellbeing. Gre za sodoben, mednarodno razumljen koncept, ki temelji na znanstveno potrjenih učinkih naravnega okolja —  čistega zraka, ugodne klime, nadmorske višine, gozdov in miru — na telesno in duševno zdravje. Klimatski wellbeing neposredno odgovarja na globalne trende: porast stresa, izgorelosti, iskanje regeneracije, duševnega ravnovesja in preventive, dolgoživosti ter pomena aktivnega in zdravega staranja. In prav tukaj ima Slovenija izjemno konkurenčno prednost," je dodala.

Strateški načrt trženja je predstavila direktorica Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Saša Požar. Med drugim je pojasnila, da strateški načrt prepoznava šest ključnih podproduktov; to so slovenska naravna zdravilišča, druge terme, ki niso verificirane, hoteli z wellness in spa centri, klimatski wellbeing, retreats in širše razumevanje dobrega počutja.

Komunikacija bo temeljila na petih ključnih stebrih: 1. naravni zdravilni faktorji in termo-mineralne vode kot vir zdravja, dobrega počutja in vitalnosti; 2. narava kot terapevtsko okolje; 3. avtentičnost in trajnost kot temeljni vrednoti; 4. razmerje med kakovostjo in ceno ter 5. ekskluzivna in personalizirana wellbeing doživetja.

"V globalnem merilu se Slovenija uvršča med države z največjo raznolikostjo in gostoto naravnih zdravilnih dejavnikov glede na svojo površino. V središče postavljamo človeka in se sprašujemo, kako lahko s produkti izboljšamo kakovost njegovega življenja," je poudarila.

Okrogli mizi izpostavili slovenska naravna zdravilišča in klimatski wellbeing

Uvodnima predstavitvama sta sledili dve okrogli mizi. Na prvi so Karmen Novarlič, vodja sektorja za komuniciranje s poslovnimi javnostmi na STO, Saša Požar, direktorica Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ter Alenka Mokrovič Pogačar, direktorica prodaje in marketinga v Termah Čatež, razpravljale o slovenskih naravnih zdraviliščih kot ključnem in edinem organiziranem stebru produkta Zdravje in dobro počutje pri nas. Izpostavile so dolgo tradicijo in znanje slovenskih naravnih zdravilišč ter njihovo pomembno vlogo v desezonalizaciji slovenskega turizma ter pri razvoju lokalnih skupnosti.

Na drugi okrogli mizi pa so Darja Radič z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled; Dominik S. Černjak iz Jasna Natur Resorta; ter Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijskih Alp, razpravljali o produtkih z velikim potencialom, zlasti klimatskemu wellbeingu. Radičeva je pojasnila, da so na njihovi šoli vzpostavili Living.RIKLI.Lab, ki oživlja dediščino Arnolda Riklija. Černjak je med drugim predstavil, kako v Jasni in Kranjski gori kot pilotni projekt uresničujejo novo strategijo kranjskogorskega turizma, da postanejo prvo alpsko klimatsko letovišče. Langus se je strinjal, da imajo Julijske Alpe na področju klimatskega wellbeinga izredno priložnost, pri tem pa je opozoril na potrebo po uravnovešenju turizma z ohranjanjem narave ter vključevanjem lokalnih skupnosti.

Produkt Zdravje in dobro počutje bo osrednja komunikacijska tema STO v letih 2027 in 2028.

Foto: Siniša Kanižaj.

Nazaj na novice