Odprtje razstave Zločin in sadež: Fenomen grafita v drugačni luči

Razstava Zločin in sadež tematizira različne poglede na fenomen grafita – od njegovega družbenokritičnega naboja in estetske vrednosti do vprašanja legalnosti in institucionalizacije. Posebno pozornost posveča tudi lokalnim specifikam Postojne: od grafita lubenice na nekdanji avtobusni postaji, ki je postal simbol propadajoče stavbe, do vojaških grafitov v nekdanjih kasarnah ter jamskih zapisov, ki odpirajo vprašanja o meji med kulturno dediščino in vandalizmom.

Razstavo je slavnostno odprl državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, mag. Marko Rusjan, ki je pohvalil vse več pobud muzeja, da se ukvarja s temami, ki so bile še nedolgo na obrobju zanimanja. Zbrane je nagovorila tudi direktorica Zavoda Znanje Tatjana Hvala, razstavo pa je v imenu obeh avtorjev predstavila kustosinja Ana Čič.

Kakšna so dojemanja grafitov?

Avtorja razstave dr. Tine Kaluža in Ana Čič se do fenomena grafita nista vrednostno opredelila, sta pa razstavo skupaj z ekipo Uvid d.o.o. zastavila tako, da obiskovalce vabi k njihovemu angažmaju. Pri vsakem od poglavij razstave je namreč zastavljeno vprašanje o videnju grafitov na katerega obiskovalci odgovarjajo ali s kroglicami, ki jih vržejo v »volilne skrinjice« ali pa s pisanjem odgovorov. Dr. Tine Kaluža je povedal, da je namen tega zbiranje in nadalje analiziranje odgovorov obiskovalcev, ki bodo predstavljeni na prihajajočih dogodkih, vezanih na razstavo. S tem kustosa ne »vzgajata« in »poučujeta« obiskovalcev o grafitih, ampak puščata prostor za njihova razmišljanja ter dialoge tem fenomenu. 

Aktivnost obiskovalcev pričakujejo tudi na delu razstave, kjer je lokalni umetnik Marko Šajn poslikal eno od sten. Obiskovalci lahko namreč njegovo sliko dopolnjujejo, nadgrajujejo in oblikujejo po svoje.

Ne gre za fizični prenos ulične umetnosti v muzej!

Na razstavi so grafiti predstavljeni kot fotografske projekcije naključno izbranih primerov, nastalih v okviru obsežne foto-dokumentarne akcije, ki so jo izvedli marca 2025 po občini Postojna. Na ta način se želijo izogniti klasičnemu »prenosu« ulične umetnosti v ustanovo in ohraniti njeno temeljno značilnost – minljivost. Številni od grafitov, ki jih obiskovalci lahko vidijo na razstavi, so bili na dan odprtja že prekriti, izbrisani ali nadomeščeni z novimi.

Razstava mladih umetnikov

Ker so želeli v pripravo razstave vključiti tudi mlade, so v začetku leta razpisali natečaj za dijake in študente in sicer za najboljši pisni prispevek ter najboljše umetniško delo. Tema natečaja je bil posameznikov odnos do ulične umetnosti, natančneje do grafita. Nagrajena umetniška dela mladih – Arneta Primca, Naje Skuhala Žaja in Gaje Bumbar – so tako dobila svoj prostor na muzejski postavitvi.

Razmišljanja o grafitih

Ob odprtju razstave je izšel tudi mednarodni zbornik strokovnih prispevkov, ki tematiko grafitov osvetljuje z različnih strokovnih vidikov – umetnostnozgodovinskega, sociološkega, pedagoškega, estetskega in kulturnega – ter razširja razmislek o grafitih kot izrazni, družbeni in prostorski pojavnosti. Avtorji prispevkov so poleg kustosov Notranjskega muzeja še Gregor Bulc in Igor Nađalin, Božidar Zrinski, Hana Brus, Ljiljana Radošević, Uroš Dokl in Srđan Tunić.

Vir: Notranjski muzej Postojna

Foto: Alen Franetič

Nazaj na novice