Zaključni dogodek čezmejnega projekta, ki sta ga vodila Zavod Otok in italijansko društvo Stazioni_Postaje APS, je v soboto, 29. novembra, v ospredje postavil bogato jezikovno dediščino slovenskega in italijanskega prostora. Projekt je z inovativnim pristopom združil poezijo, filmsko ustvarjanje, starejše in mlade ter poudaril pomen ohranjanja narečij.
Projekt je raziskoval jezikovno in kulturno raznolikost prostora od Rezije do Istre. Poezijo 30 avtorjev iz Furlanije – Julijske krajine in Slovenije, nekateri mednarodno prepoznavni (Pasolini, Cappello, Ungaretti, Kosovel, Marin, Novy), drugi morda nekoliko manj znani, so v domovih za starejše prevedli v narečja, ki jih stanovalci še vedno uporabljajo. V pobudo je bilo vključenih pet domov s slovenske in italijanske strani na območju od Rezije do Istre: Casa di riposo »Giuseppe Sirch« San Pietro al Natisone, Dom upokojencev Gradišče nad Prvačino, Dom upokojencev Koper, Centro Assistenziale »Italia Rovere Bianchi« Mortegliano in Dom upokojencev Podbrdo (Tolmin). Tu se na majhnem prostoru prepleta izjemna jezikovna raznolikost, ki jo predstavljajo številna narečja: rezijansko, bizjaško, tržaško, nadiško, istrsko, istrobeneško, vipavsko, tolminsko ter slovenski, italijanski in furlanski jezik. Izjemni jezikovni mozaik, ki se razkrije na nekaj kilometrih, je v knjigi predstavljen v poglavjih Nadiške doline, Furlanija, Posočje, Vipavska dolina in Istra.
»Projekt je predstavljal edinstveno priložnost, da smo lahko raziskovali bogastvo jezikov našega skupnega večkulturnega prostora ter vsebinsko povezali dve generaciji,« je uvodoma povedala Lorena Pavlič, direktorica Zavoda Otok, vodilnega partnerja pobude.
Ta del projekta je vodilo društvo Stazioni_Postaje APS, koordinirala pa ga je predsednica Antonella Bucovaz, ki je uvodoma poudarila: »Cilj teh prevodov ni bila filološka natančnost, temveč vzpostaviti dialog, ki je priklical na površje spomine, domače zvoke in osebne jezikovne različice.« Projekt s tem pomembno prispeva k ohranjanju jezikovne dediščine, ki žal počasi izginja. Antonella je izpostavila, da prevajanje v narečja pomeni vračanje besed domov – v prostor, iz katerega izvirajo, ne glede na to, kako majhen je.
Mladi iz štirih srednjih in osnovnih šol so pod vodstvom režiserjev Jana Cvitkoviča, Paola Comuzzija in Maje Prettner poezijo prevedli v kratke filme ali video zapise. Ustvarjanje je potekalo v naravi, ob stiku z lokalnim okoljem in starejšimi, kar je spodbudilo domišljijo in ustvarjalnost.
Na dogodku je bila knjiga Poezija narečij in pokrajina podob predstavljena na velikem platnu skupaj z narečnimi interperaticami poezije stanovalcev domov starejših občanov in izborom kratkih filmov, ki so jih ustvarili mladi. Oboje je skupaj s fotografijami, ki so nastale med ustvarjalnimi delavnicami, dostopno tudi preko QR-kod na 182 straneh knjige, ki jo je oblikovala Damjana Sušnik in ki so jo zbrani prejeli na sobotnem srečanju.
5. decembra bo na Oddelku za jezike, književnosti, komunikacijske, izobraževalne in socialne vede, Univerze v Vidmu, v okviru programa Prevajanje in kulturno posredovanje (vodja prof. Zvonka Kajba) potekala druga javna predstavitev projekta skupaj s prevajalsko delavnico.
Vir: Zavod Otok
Foto: Aleš Rosa
mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti