Počitnice na konjskem hrbtu postajajo priljubljena in trajnostna oblika turizma, ki obiskovalcem omogoča pristno doživetje slovenskih regij. Na Dolenjskem posestvo Pule razvija butično ponudbo jahalnega turizma, ki povezuje naravo, tradicijo in lokalno skupnost. Tudi območje Zelenega krasa se s svojimi razgibanimi tereni uveljavlja kot privlačna destinacija za terensko jahanje, ki privablja goste predvsem iz Nemčije in Skandinavije. Novo odprti Muzej tovorništva in prevozništva v Senožečah pa oživlja bogato zgodovino furmanstva in obrti ter povezuje kulturno dediščino z razvojem sodobnega turizma.
Počitnice na konjskem hrbtu so eden bolj pristnih načinov, kako s čisto drugačne perspektive spoznavati mikrolokacije posameznih regij. Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji večstoletno tradicijo in včasih je bil konj pri hiši kot član družine, saj je pomagal pri kmečkih opravilih, bil osnovno prevozno sredstvo ter tudi komunikacija med oddaljenimi in težko dostopnimi vasmi. Danes pa se v luči turizma zdi, da je terensko jahanje lahko dober način mehkega turizma, kako goste v tranzitnih destinacijah, ki niso del turistične hrbtenice, zadržati ne samo eno noč, ampak tudi po cel teden. V oddaji več o dolenjskem posestvu Pule, kjer se bo v bodoče s pravilnim upravljanjem, lahko razvijala premium ponudba v niši konjskega-jahalnega turizma – takšnega, ki bo hkrati lahko vplival tudi na ekonomsko dobrobit lokalne skupnosti. Posestvo Pule je bilo v času gospodarske krize leta 1933 prodano, skoraj pol stoletja pozneje pa ponovno odkupljeno. Ker pa se vanj desetletja dolgo ni vlagalo, je bila potrebna obsežna prenova, ki se je končala leta 2006.
V oddaji tudi več o terenskem jahanju na območju Zelenega krasa, ki velja za najredkeje naseljeno regijo pri nas, je pa s svojim karakterjem idealna ravno razvoj konjskega turizma. Tovrstne počitnice privabljajo največ nemških in skandinavskih gostov, ki lokacijo ježe izbirajo tudi glede na pasmo konja. Dnevno se na konjskem hrbtu jezdi tudi do 30 kilometrov in trase je potrebno organizirati na način, da bo imel konj na poti dovolj pogoste postojanke z vodo, na končni postaji nočitve pa zagrajen pašnik oziroma stajo s krmo.
S ponudbo jahalnega turizma in počitnic na konjskem hrbtu pa sovpada tudi letos poleti odprt Muzej tovorništva in prevozništva v Senožečah. Muzej je umeščen v stavbo dolgo propadajoče srednjeveške mitnice. Ta je bila prvič omenjena že leta 1217, je svojo najpomembnejšo vlogo pa je odigrala v 16. in zgodnjem 17. stoletju. Senožeče so vso svojo zgodovino živele na račun prevozništva in furmanstva, zaradi česar so tu cvetele tudi številne obrti. Sredi 19. stoletja naj bi v Senožečah tako poleg kovačev, sedlarjev in trgovcev hkrati delovalo kar 27 gostiln. Že leta 1820 pa je Janez Dejak v Senožečah ustanovil tudi pivovarno, ki velja za eno izmed prvih na Slovenskem. Po odprtju zadnjega odseka južne železnice med Ljubljano in Trstom leta 1857 je cestni promet skozi Senožeče drastično upadel. Svoje sta pridodali obe vojni, ugašanje tovarn in nova avtocesta. Pod perutmi krasnega novega sveta so v pozabo spomina tonile tudi zgodbe o furmanih, obrtnikih, tihotapcih in kmečkih trgovcih, ki so stoletja oblikovali življenja ne samo v Senožečah, ampak širše na Slovenskem. Zaradi vsega naštetega se še toliko večji upi polagajo na novi muzej Tovorništva in premogovništva. Projekt vreden skoraj 3 milijone evrov, velja za eno najpomembnejših kulturnih naložb v občini Divača v zadnjem desetletju. Muzeju se jeseni – med drugim - obetajo tudi žive vsebine muzejskih pogovorov. S čimer se bo še bolj intenzivno povezovalo lokalno in državno zgodovino, kulturno dediščino ter tudi turizem.
Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v torek, 14. 10. 2025, na prvem programu RTV Slovenija ob 21.05 uri.
Vir: uredništvo oddaje Na lepše
mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti