Slovenski turizem med znanostjo in umetnostjo

Teden Univerze na Primorskem so na portoroški turistični fakulteti obeležili s strokovnim omizjem FuTuristica, na kateri so vodje fakultet in raziskovalnih središč univerze izpostavili dobre primere ter nujnost povezovanja in ustvarjanja novih znanj za slovenski turizem.

Kot uvod v razpravo o vlogi različnih znanj v turizmu so organizatorji predstavili aktualni dokument Odbora regij pri Evropski uniji, v katerem je bil prejšnji mesec začrtan nov okvir evropske turistične politike. Priložnosti za nadaljnji razvoj evropskega turizma so v vključevanju dediščine, še posebej kulturne, gastronomske in športne, v raznolikosti krajin, v inovacijah pri ponudbi in storitvah ter v mreženju z drugimi dejavnostmi, zlasti z varstvom okolja, informacijskimi tehnologijami in kulturo.

Če želimo tudi v Sloveniji razvijati konkurenčen, trajnostni in inovativni turizem, ga ne moremo več raziskovati in poučevati znotraj ene discipline. Dekanja portoroške Turistice, Aleksandra Brezovec, je povedala, da študij turizma, kakršnega so evropske univerze ponujale že pred 90 leti, ne zadošča več sodobnim zahtevam razvoja turizma. »Turizem ni le del ekonomije ali geografije, je celovit sistem, ki ga je treba preučevati multidisciplinarno znotraj fakultet, specializiranih za turizem«, je dejala Brezovčeva in dodala, da prav tak način povezovanja znanj za turizem danes podpira tudi Svetovna turistična organizacija. Strokovnjakinja za sistemske pristope, Tadeja Jere Lazanski, je udeležence omizja postavila pred izzive vprašanj o učinkovitosti in pravičnosti gospodarskega razvoja, o predstavljanju kulturnih identitet, o vključevanju umetnosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti v turizmu. O primerih dobrih praks, kjer so se za potrebe turizma v Sloveniji že povezala različna znanja in ustvarila novo vrednost, so spregovorili Darko Darovec z Znanstveno raziskovalnega središča univerze, Mirko Markič s Fakultete za management, Vesna Mikolič s fakultete za humanistične študije in Nada Matičič z Visoke šole za dizajn, ki je predstavila tudi film, kako lahko umetnost v interierjih nekaterih hotelov in centrov dobrega počutja dvigne kakovost in vrednost turistične izkušnje. Med poslušalci so bili tudi kritiki primerov slabih praks v Sloveniji. Med drugim so opozorili na neustrezen arhitekturni poseg v Piranu, ki uničuje dediščino in tako vpliva na znižanje vrednosti avtentične turistične izkušnje, ki privlači zahtevne in osveščene turiste. Od predstavnikov različnih strok, zbranih na omizju, so zahtevali ukrepanje in ti so jim ga obljubili.
Razprava, ki je poudarila nujnost povezovanja znanj za sodobni turizem, je hkrati pokazala tudi na moč turizma, da povezuje vse strokovnjake znotraj univerze.

Nazaj na novice