Planinski tabori so bili letos vpisani v register nesnovne kulturne dediščine

Planinski tabori, ki jih v zadnjem obdobju sofinancirata Fundacija za šport in Urad za mladino, so ključni pri vzgoji, izobraževanju in socializaciji mladih ter predstavljajo eno najprepoznavnejših in dolgoživih oblik dela v naravi na Slovenskem. "Planinski tabori imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja in ohranjanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah, pomembna vidika sta tudi druženje in krepitev skupnosti, saj se otroci učijo sobivanja v skupini. Planinski tabor je učilnica na prostem, v kateri se prijetno in vznemirljivo učimo obnašanja in pridobivamo navade, ki jih prenašamo v vsakdanje življenje. Če mladostniku na taboru zlezemo pod kožo s planinsko vzgojo, je to najboljša pot, da planinstvo postane njegov način življenja. Kako to storimo? Predpogoj je, da tabor vodijo vodniki oz. vodstvo, ki jim je planinstvo način življenja, ki spoštujejo častni kodeks slovenskih planincev, ki v gore hodijo z odprtimi očmi in jih spoštujejo. Takšno vodstvo bo spontano in na vsakem koraku izžarevalo idejo planinstva in verjemite - zgledi vlečejo," poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek, nekdaj načelnik Mladinske komisije PZS.

Planinski tabori imajo zelo bogato tradicijo, njihov nastanek je povezan z začetki organiziranega planinstva na Slovenskem in začetki dela z mladimi. Po prvi svetovni vojni so posebne politične okoliščine na Primorskem prisilile mlade, da so si v gorah poiskali varen kraj za sprostitev - in prav tam so že pred stoletjem vzniknili prvi tabori. V dvajsetih letih 20. stoletja so se planinci srečevali na narodnih taborih na Nanosu, kjer se je zbrala vsa Primorska od Trsta do Bovca. Organizirala jih je vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva (predhodnika PZS) ob pomoči ajdovskih in postojnskih planincev. Po podatkih iz Planinskega vestnika so leta 1925 na Vogrskem organizirali prvi mladinski tabor, naslednjega pa leto pozneje na Beki pri Kozini, oba kot srečanje mladih, kjer so se lahko športno udejstvovali in družili, in ne povsem v smislu današnjega pojmovanja taborov kot bivanja planincev v šotorih. Po ustanovitvi Mladinske komisije PZS leta 1956 so se tabori razširili po vsej državi in postali pomemben del vzgoje planinskega podmladka, danes pa so priznani kot pomembna oblika neformalnega izobraževanja in socializacije mladih.

Leta 1973 je prvi planinski tabor - v Trenti - organiziralo Planinsko društvo Bohor Senovo, udeležil se ga je tudi takrat 15-letni Hinko Uršič, ki se spominja, da so imeli na taboru vojaško kuhinjo, skromno planinsko opremo, v šotorih so nekateri imeli na tleh krmo, pokriti pa so bili z odejami, saj večina ni imela spalnih vreč in ležalnih podlog. Iz tabora so hodili peš na vse ture - na Kriške pode in Razor, do Koče na Doliču in na Triglav ter na Jalovec oz. Zavetišče pod Špičko. Na taboru so imeli predavanja o gorski naravi, prvi pomoči in orientaciji, orientacijski pohod, ob večerih tudi taborni ogenj, dvigali in spuščali so zastavo. Uršič je leto pozneje že naredil tečaj za mladinskega vodnika, pri 18 letih tudi zimski tečaj, redno je sodeloval pri organizaciji taborov, vodja katerih je bil v letih od 1985 do 1992.

Večina planinskih taborov poteka na Gorenjskem, Mojstrana pa je slovenska zibelka planinskega tabora treh dežel, ki je bil pretekli teden že 36., letos v avstrijski gorniški vasi Malta. Gorski reševalci iz Kötschach-Mauthena (Avstrija), Forni Avoltrija (Italija) in Mojstrane (Slovenija) se že od leta 1971 družijo na smučarskih tekmovanjih Alpe Adria, od leta 1988 pa se na poletnih taborih Alpe-Adria-Alpin srečujejo tudi otroci iz teh krajev, ki so se jim z leti pridružili še mladi planinci iz Gmünda, Gurka, Spittala, Tolmezza, Val Comelica, Udin, Trsta, Sappade, Rezije in Tolmina. Vsakoletnih taborov, ki izmenično potekajo v Avstriji, Italiji ali Sloveniji, se povprečno udeleži do 60 otrok in odraslih. Poleg planinskih pohodov se udeleženci družijo tudi pri različnih športnih in kulturnih dejavnostih ter ogledih krajevnih znamenitosti. "Tabor je edinstveno srečanje otrok in mladih iz Avstrije, Italije in Slovenije, ki ga že več kot tri desetletja povezuje skupna ljubezen do gora. V začetku je predstavljal dragoceno okno v svet - mladim je omogočil prve stike s sovrstniki iz tujine. Danes pa ostaja izjemen prostor mednarodnega povezovanja, kjer se skozi planinstvo naravno prepletajo trije jeziki, kulture in življenjske zgodbe," pojasnjuje Tim Peternel, načelnik Mladinskega odseka PD Dovje Mojstrana, in dodaja: "V primerjavi s klasičnimi slovenskimi planinskimi tabori je njegova največja dodana vrednost prav v večkulturnem stiku: otroci spoznavajo različne poglede na svet, širijo obzorja in tkajo prijateljstva preko meja. Vzdušje tabora je nekaj posebnega - sproščeno, odprto in prežeto z eno samo skupno nitjo: ljubeznijo do gora."

Preberite sporočilo za javnost

Vir: PZS

Foto: Manca Ogrin

Nazaj na novice