Strategije razvoja slovenskega turizma

Slovenija je januarja 1995 opredelila Resolucijo o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za izvajanje, ki je bila sprejeta v Državnem zboru Republike Slovenije. Med pomembnejšimi ukrepi resolucije je bila priprava Zakona o turizmu in ustanovitev zavoda za pospeševanje oziroma za promocijo turizma. Le-ta je bil ustanovljen na podlagi Uredbe o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda »Center za promocijo turizma Slovenije« - » Slovenian Tourist Board« dne 29. aprila 1995. Ustanoviteljici zavoda sta bili Vlada RS in GZS. V nadaljevanju je bilo sprejetih pet strategij razvoja slovenskega turizma. 

Pregled ključnih poudarkov razvojnih strategij slovenskega turizma

STRATEGIJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2002-2006

Je v središče je postavila podjetniški pristop, tržni pristop in sodelovanje ter povezovanje po načelu javno zasebnega partnerstva pri oblikovanju in uresničevanju postavljenih strateških ciljev. Temeljne razvojne usmeritve so bile kombinacija produktnega (zdraviliški, igralniško-zabaviščni in poslovni turizem), geografskega (turistična območja Julijske Alpe, Pohorje, Kras in Obala) in tržno-marketinškega pristopa. Upoštevala je dejstvo, da so najpomembnejši motivi za turistični obisk Slovenije narava, mir, počitek in podnebje, ki skupaj predstavljajo 60% vseh motivov obiskovalcev Slovenije. Z vidika regionalnega razvoja je pomemben del strategije predstavljal turizem na podeželju, s poudarkom na razvoju turističnih kmetij. Predvidela je delitev turistične ponudbe v Sloveniji »na deset temeljnih turističnih območij, ki so geografske celoti in ponujajo relativno zaokroženo turistično ponudbo z integralnimi turističnimi produkti«. 

RAZVOJNI NAČRT IN USMERITVE SLOVENSEKGA TUIRZMA 2007-2011

Predlagane usmeritve so temeljile na podrobni analizi notranjega in zunanjega okolja ter na upoštevanju sodobnih trendov razvoja turizma. Turizem je obravnaval kot razvojno in poslovno priložnost za Slovenijo, razvojni potencial turizma pa predpostavil kot enega izmed ključnih za doseganje razvojnih ciljev Slovenije (opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2007-2013). Na podlagi RNUST je STO v začetku leta 2007 sprejela Načrt Trženja slovenskega turizma.

STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012-2016

Temeljila je na medresorskem sodelovanju ter spodbujala sodelovanje lokalne, regionalne in nacionalne ravni. Vsebovala je tri sklope ukrepov, ki so bili: spodbujanje povečanja konkurenčnosti, zagotovitev ugodnega poslovnega okolja ter učinkovito trženje in promocija Slovenije.

STRATEGIJA TRAJNOSTNE RASTI SLOVENSKEGA TUIRZMA 2017-2021

Vizija strategije: pozicionirati Slovenijo kot globalno zeleno butično destinacijo za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Določala je 6 področij delovanja s 34 ukrepi za dosego ciljev. Spodbujala sodelovanje in povezovanje turističnih ponudnikov na osnovi turističnih produktov in opredelila, da se Slovenija v turističnem smislu deli na 4 makro destinacije: Alpska Slovenija, Mediteranska Slovenija, Termalna Panonska Slovenije ter Osrednja Slovenija & Ljubljana. Prav tako je opredelila 35 vodilnih destinacij.

STRATEGIJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2022–2028

V strategiji je zastavljenih pet strateških ciljev:

1.      povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe;

2.      povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov;

3.      pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja;

4.      razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma ter

5.      zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.

Za doseganje ciljev je v strategiji opredeljeno sedem politik s konkretnimi ukrepi:

• Politika 1: naložbe in podjetniško okolje,
• Politika 2: javna/skupna infrastruktura in dediščina za turistični ambient Slovenije,
• Politika 3: človeški viri za dvig dodane vrednosti,
• Politika 4: trajnost in zelena shema slovenskega turizma,
• Politika 5: dostopnost in trajnostna mobilnost,
• Politika 6: upravljanje destinacij in povezanost turizma,
• Politika 7: produkti in trženje.

Poleg tega pa so določene tudi tri horizontalne politike, ki podpirajo uresničevanje ključnih strateških politik:

• Digitalna preobrazba slovenskega turizma,
• Usmeritve politike na zakonodajnem in finančnem področju,
• Institucionalni okvir in horizontalno medresorsko in medsektorsko upravljanje in usklajevanje politik.

Nazaj na novice