Uspešna prva konferenca o celoviti prenovi po načelih novega evropskega Bauhausa

Uvodni nagovor udeležencem je pripadel doc dr. Alešu Žnidariču, direktorju Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je uvodoma predstavil Novi evropski Bauhaus (NEB), pobudo Evropske komisije, ki želi z vrednotami trajnosti, lepote in vključenosti preoblikovati naša življenja in bivalno okolje. V središču NEB je celovita prenova, tudi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije se ta pojavlja kot nujnost, a se je odločevalci vztrajno izogibajo, jo celo zavračajo, mehanizmi podpore so nezadostni, projekti slovenske države še vedno in predvsem podpirajo novogradnje.

Razpisi NEB omogočajo financiranje ravno projektov prenove. Odpirajo se priložnosti, da se resno lotimo izboljšanja kakovosti bivalnega okolja, premislimo potenciale, ki nam jih ponuja že zgrajen stavbni fond, katerega pomemben del je stavbna dediščina, ter odpremo za slovensko družbo koristne, morda pilotne projekte. Slovenija je že naredila pomemben preboj na tem področju. 

Prof. dr. Andreja Kutnar iz Univerze na Primorskem je na srečanju predstavila Akademijo NEB, katere ustanovitelj in nosilec dejavnosti je Univerza na Primorskem. Združenje zgodovinskih mest Slovenije je na konferenci izpostavilo, kaj gradi mesto – to njegovi prebivalci, poslovna dejavnost – turizem kot ključna gospodarska panoga –, prostor in (kulturne) vsebine. Da bi mesto, ki je kompleksen organizem, živelo, morajo delovati vsa štiri področja, pot do tega cilja pa vodi s sedmimi koraki, ti so: skrb za kulturno dediščino, spodbujanje lokalnega življenja, vključevanje lokalne skupnosti, povezovanje zgodovine s prihodnostjo, turizem, ki spoštuje lokalno kulturo in identiteto, ter dostopnost in odprtost.

Iztočnice konference so izpostavile celovito prenovo bivalnega okolja kot priložnost za reševanje posledic njegove degradacije in neizkoriščenih potencialov, vključno z mestnimi središči. Predavatelji so predstavili izzive v prostoru kot priložnosti za celovito prenovo. Ob vrsti projektov in drugih aktivnosti, poznanih uspešnih primerov celovitih prenov mestnih središč iz tujine so udeleženci podali skupno sporočilo, da prenova ni dejanje, pač pa proces, ki zahteva naddisciplinarni pristop, predvsem pa potrebuje ustrezen zakonodajni okvir oziroma stabilno in sistemsko sofinanciranje države.

Zato so udeleženci konference pozvali odločevalce, da pristopijo k ukrepanju in uresničitvi že podanih pobud, med njimi Pobude za mestna središča, ki poziva k takojšnjemu, sistemskemu, medsektorskemu pristopu k urejanju zgodovinskih mestnih središč, za njihov obstoj in razvoj ter vključitev kulturne dediščine v razvojne programe države.

Vsaka prenova pomeni prispevek k zmanjšanju ogljičnega in ima kot dediščina že ustvarjeno dodano vrednost. Zato o njeni trajnosti ni dvoma, so še izpostavili na konferenci.

Vir: Združenje zgodovinskih mest Slovenije

Na naslovni fotografiji prof. dr. Andreja Kutnar iz Univerze na Primorskem je na konferenci predstavila Akademijo Novega evropskega Bauhausa.

Nazaj na novice