Ob 5. slovenskem dnevu brez zavržene hrane nacionalni posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«

Mag. Ervin Kosi, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Katja Sreš, Ekologi brez meja sta uvodoma izpostavila pomen, da se zavrže čim manj hrane, ker pritisk potrošnje povratno negativno vpliva na intenzivnost kmetijske proizvodnje. Zmanjšanje odpadne hrane neposredno vpliva na obseg preskrbe s hrano, zato je treba ozavestiti, da je odpadna hrana etični, a tudi okoljski in podnebni problem.

Dobre prakse doniranja presežkov hrane

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v prvem sklopu dogodka izpostavilo pomen doniranja in preazporejanja presežkov hrane. Doniranje presežkov hrane predstavlja enega ključnih ukrepov za zmanjševanje količine odpadne hrane, hkrati pa ima tudi humanitarno dimenzijo, saj se presežki, ki so varni in kakovostni, s pomočjo humanitarnih organizacij preazporejajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Letno se s pomočjo okoli 350 prostovoljcev preazporedi več kot 2000 t hrane, ki jo donira okoli 130 trgovin okoli 12.000 osebam. Predstavljeni so bili modeli preazporejanja presežkov hrane v madžarski banki hrane, ki deluje pod okriljem Evropske banke hrane. Poleg tega so bile izpostavljene ključne zahteve za varno in učinkovito preazporejanje donirane hrane ter način, kako je to urejeno v Sloveniji.

Omizje, sestavljeno iz donatorjev in posrednikov, je poudarilo, da donirana hrana predstavlja pomemben del pomoči, saj obogati obstoječe programe, kot so prehranski paketi (npr. hrana iz toploteke, sveži pekovski izdelki, sadje, zelenjava, mlečni izdelki). Ob tem pa so izpostavili, da so količine donirane hrane nestanovitne, zaradi česar se ne morejo odgovoriti na vse prošnje po pomoči. Prav tako so omejeni z delovno silo oziroma prostovoljci. Zaključili so z opozorilom na potrebo po uvedbi sistemske kadrovske rešitve, ki bi omogočila bolj učinkovito preazporejanje večjih količin donirane hrane in pripomogla k zmanjšanju količine užitne hrane, ki konča med odpadki.

Ministrstvo je ob tej priložnosti podelilo priznanja vsem donatorjem in posrednikom, ki od leta 2018 sodelujejo v projektu »Donirana hrana«. S svojim izjemnim prispevkom, požrtvovalnostjo in humanitarnostjo so omogočili uspešno izvedbo tega plemenitega projekta.

V gostinstvu še velik potencial za zmanjšanje količin odpadne hrane

V drugem sklopu dogodka so Ekologi brez meja predstavili zaključke projekta Krožnik 12.3 za manj odpadne in več trajnostne prehrane v gostinskem sektorju. Analiza odpadne hrane, menijev, nabavnih politik in komuniciranja v treh sodelujočih restavracijah je razkrila številne izzive pa tudi priložnosti za izboljšave. 

Marina Ferfolja iz Slovenske turistične organizacije pa je predstavila nacionalne aktivnosti in podporo projektom zmanjševanja odpadne hrane. Na STO smo se že v 2023 lotili analize in pilotnega merjenja odpadne hrane z gostinci JRE ter v 2024 s hoteli, ki so del družine Slovenia Green. Rezultati so prispevali k oblikovanju skupnih Smernic za zmanjšanje odpadne hrane. V novo nastalo Nacionalno informacijsko središče za turizem (NIST) pa bo do konca 2025 vključeno tudi orodje za merjenje odpadne hrane in možnost spremljanja napredka ter primerjave z najboljšimi. Širše stanje odpadne hrane v turizmu in kako lahko k manj odpadne hrane spodbudimo gosta je predstavil Emil Juvan iz Turistice. 

Večina slovenskih restavracij zaradi preobremenjenosti in kronične kadrovske podhranjenosti trajnost razume kot breme. Hkrati pa se lahko v Sloveniji lahko pohvalimo z dobrimi praksami, ki tudi sicer na področju kulinarike premikajo meje in trajnost jemljejo kot strateško naložbo. Te so opisane tudi v novo izdanih Smernicah za gostinski sektor, na dogodku pa so jih predstavili nekateri njihovi nosilci - Luka Jezeršek, Uroš Štefelin in Matija Blažič. Kako so dosegli izboljšave je predstavila Dada Jerovšek iz Kaval Groupe, za dodaten navdih pa je poskrbela portugalska aCozinha.

Preprečevanje odpadne hrane doma

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo podatke o količini in sestavi odpadne hrane zbira z dvema pristopoma: s sortiranjem analizira bioloških odpadkov in s kuhinjskimi dnevniki odpadne hrane v gospodinjstvih. Zadnja sortirna analiza, izvedena v obdobju jesen–zima 2024/2025 na sedmih območjih v podravski regiji, opozarja na zaskrbljujoč trend, saj je pokazala, da je delež odpadne hrane vse večji znotraj mešanih komunalnih odpadkov. Delež bioloških odpadkov (BIOO) se je povečal na 28,6 %, kar je 3 % več kot v obdobju 2021/2022. Tri četrtine bioloških odpadkov predstavljajo kuhinjski in zeleni odpadki, kar pomeni, da v gospodinjstvih zavržemo največ hrane, ki konča med odpadki.

Aprila je bila vzpostavljena nova sortirna analiza za obdobje pomlad–poletje 2025, rezultati katere bodo objavljeni jeseni v celotnem poročilu. V sredo, 23. aprila, je ministrstvo začelo ponedeljkovo akcijo vodenja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Vsa gospodinjstva so vabljena, da se pridružijo in pomagajo soustvarjati boljši vpogled v ravnanje s hrano v slovenskih kuhinjah. Z vodenjem dnevnika na spletni strani dnevnik1samo1planet.si lahko vsak posameznik prispeva k razumevanju prehranskih navad ter k razvoju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane.

Ministrstvo je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v sodelovanju z Ekošolo ob koncu dogodka nagradilo najboljše ideje učencev za manj odpadne hrane. Z nagradami natečajem za osnovnošolce želelo spodbuditi k razmisleku o okoljskih in podnebnih posledicah odpadne hrane. Zmagovalni izdelki pa so pokazali, da mladi znajo kritično razmišljati, raziskovati in ustvarjalno pristopiti k eni ključnih okoljskih tem današnjega časa.

Vir: MKGP in MOPE

Foto: Nebojša Tejić/STA

Nazaj na novice