Ekipa turistične oddaje Na lepše se je tokrat podala na raziskovanje pustnih običajev po Sloveniji in bližnji okolici. Obiskali so Drežniški pust, enega najstarejših pustnih obredov pri nas, ki je vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. V Ilirski Bistrici so se pridružili praznovanju 90-letnice pustne skupine Vrbišće šjeme, le nekaj kilometrov čez mejo v Kastavščini pa so spremljali zvončarje, tradicionalno pustno skupino, ki je kljub meji vedno prehajala tudi na slovensko stran.
Ekipa je obiskala Drežniški pust, ki velja za enega najstarejših pustnih obredov pri nas in je vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. Organizira ga posebna fantovska skupnost, priprave pa potekajo že vse od decembra s posebnim sprejemom v drežniško bratovščino, na kateri si člani razdelijo vloge. Pri pustu lahko sodelujejo le neporočeni fantje, novi člani pa si morajo sami v tajnosti izdelati svojo masko (obličje) za “Ta grdega”, ki je poleg “Ta lepega” tudi najznačilnejši pustni lik. “Ta lepi” obiskujejo hiše, kjer dobijo darove in zaplešejo, “Ta grdi” pa se podijo po ulicah, oblečeni v kožuhovinaste brezrokavnike in hlače z našitimi barvastimi trakovi (čuškami) iz blaga. Opasani so z velikimi zvonci, gole roke imajo pomazane s sajami, na glavi pa nosijo strašljiva živalska lesena naličja s poudarjenimi usti in nosovi, obložena z ovčjo ali s kozjo kožo ter z ovnovimi ali s kozjimi rogovi. Iz ust jim visi usnjen rdeč jezik. Število “Ta grdih” je odvisno od števila fantov, ki sodelujejo pri pustovanju. Podijo se po ulicah, in z nogavico, napolnjeno s pepelom, lovijo in oprašujejo otroke in mladino.
V vasi Vrbica v Občini Ilirska Bistrica pa letos 90 let pustovanja praznujejo Vrbišće šjeme, pustna skupina z okoli šestdesetimi liki, ki se delijo na bele ali gosposke šeme ter na črne šeme ali podložnike. Najprepoznavnejša in po nastanku najstarejša lika sta beli in črni lovec (louc). Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, v torek v vasi pripravijo poberijo, v sredo (na pepelnico) pa skupina pokoplje pusta. Posebnost Vrbiških šjm so usnjene obrazne maske – larfe, katerih izdelava zahteva posebna znanje in veščine ter ustvarjalnost in iznajdljivost domačih mojstrov. Najstarejši znani ohranjeni dokument o pustnih likih iz Vrbice je fotografija iz leta 1935, ko so šeme obiskale Ilirsko Bistrico. Takrat je skupina štela 28 likov, sodelovali pa so lahko le moški. Po drugi svetovni vojni so pustovanje obnovili, leta 1968 pa so vanj vključili tudi ženske.
Samo streljaj čez mejo v Kastavščini pa zvonijo zvončarji, pustna skupina, ki je ne glede na mejo, vedno prehajala tudi našo, slovensko stran. Odeti v ovčje kože in opasani z zvonci že vse od novega leta naprej razgrajajo zvončarji. Na območju Kastavščine obstaja več kot 10 zvončarskih skupin. Tiste iz zahodnega dela si ne prekrivajo obraza in nosijo kape s papirnatim okrasjem, medtem ko zvončarji iz vzhodne Kastavščine nosijo unikatne maske z rogovi, ovešeni so v ovčje kožuhe, med sprevodom pa zvonijo z velikim zvoncem na hrbtu ter mahajo s sekirami in cepci. Najbolj prepoznavni zvončarji so Halubajski, ki so pod Unescovo zaščito in imajo tudi svoj muzej.
Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek, 7. 3. 2025, na prvem programu RTV Slovenija ob 21.05 uri.
Vir: uredništvo oddaje Na lepše
mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti