Nadaljujemo z nadgradnjo Zelene sheme slovenskega turizma

Udeležence delavnice je nagovorila tudi mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki je ob tej priložnosti izpostavila: »Zelena shema predstavlja skupno zavezo slovenskega turizma k bolj trajnostni in odgovorni turistični prihodnosti, s pomočjo katere že celo desetletje uspešno gradimo podobo Slovenije kot prepoznavne, zelene destinacije.« Izpostavila je pomen nadgradnje ZSST v skladu z novimi izzivi in pričakovanji turistov ter pomen sheme kot upravljalskega orodja za trajnostni prehod slovenskega turizma, ki vključuje mala in velika podjetja ter vse destinacije.

Deset let od prvega poziva Slovenia Green

V letu 2025 mineva deset let od prvega poziva za pridobitev znaka Slovenia Green, do danes pa se je nabralo že skoraj 300 nosilcev znaka. Zelena shema tako ni več le program za presojo trajnostnega delovanja destinacij in ponudnikov, temveč eden od temeljev, na katerih gradimo prepoznavno podobo Slovenije kot trajnosti zavezane destinacije tudi v tujini.

Delavnica je bila namenjena predstavitvi dosedanjega dela na prenovi ZSST, najpomembnejših zaključkov in predlaganih sprememb. Slednje bo prinesla predvsem prihajajoča evropska zakonodaja s področja zelenega zavajanja, pa tudi integracija Zelene sheme v Nacionalno informacijsko središče (NIS), ki bo zaživelo v letošnjem letu.

Nadgradnja in digitalizacija ZSST

Vendar pa srečanje ni bilo le informativne narave, temveč predvsem priložnost za konkretne razprave in soustvarjanje rešitev, ki bodo ZSST naredile še bolj učinkovito, vključujočo in tehnološko napredno – pomemben korak in prelomnica bo že omenjeni NIS. ZSST bo s tem resnično postala upravljavsko orodje za trajnostni prehod slovenskega turizma, ki vključuje mala in velika podjetja, ter vse destinacije. Vključujoč, motivacijski, hkrati pa podatkovno podprt in tehnološko napreden ekosistem.

Nadgradnja Zelene sheme slovenskega turizma stremi k:

• utrditvi znamke Slovenia Green kot zagotovilu za trajnostno delovanje destinacij, ponudnikov in partnerjev,
• vzpostavitvi ZSST kot učinkovitega upravljavskega orodja za trajnostni prehod slovenskega turizma,
• vključitvi vseh destinacij ter malih in velikih podjetij v sistem,
• prenosu ZSST v NIS, kar bo imelo multiplikativen učinek tudi na uporabo NIS sistema.

Ob tej priložnosti je bila prav tako predstavljena raziskava o trajnostnem poslovanju turističnih ponudnikov, ki je ponudila vpogled v trenutno stanje na terenu, mnenja ponudnikov o ZSST ter stanje razpoložljivih podatkov.

Udeleženci so se strinjali, da je potrebna celovita in premišljena prilagoditev sistema, ki bo omogočila dolgoročno vzdržnost in učinkovitost.

Nazaj na novice