Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Ustvarjalki oddaje Na lepše sta tokrat obiskali sežanski Botanični park ob vili Mirasasso, ki je zaščiten kot hortikulturni spomenik in razglašen za naravno vrednoto državnega pomena s posebno znanstveno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vrednostjo. Park je nastal na pobudo tržaške družine grškega porekla Scaramangà, ki je vrt leta 1848 uredila po vzoru italijanskih meščanskih vrtov in v Sežano prinašala rastline iz prav vseh koncev sveta. Potem ko je bila družini Scaramangà z nacionalizacijo odvzeta posest je bila na tem prostoru vojna postojanka in skrivališče vandalov. Z gradnjo ceste in železnice je bil vrt tudi zmanjšan za dobro tretjino, izgubljeni so bili vinogradi in sadovnjak, več eksotičnih dreves, umetna jama ter dva razgledna stolpa. Dolgo časa zapuščen vrt je od leta 1957 v lasti Občine Sežana, ki ga je revitalizirala v modernističnem slogu.

V oddaji tudi zgodba o Godbenem društvu Idrija, ki bo prihodnje leto praznovala 360 let godbe. V ta namen jih je ekipa Na lepše posnela v Antonijevem rovu, ki predstavlja del Unescove dediščine živega srebrapa in letos obeležuje 30 letnico odkar je bil kot prvi muzejski rudnik v Sloveniji odprt za obiskovalce. 

Na poti do Idrije pa je zanimiva tudi zgodba o feldbanu, že skorajda pozabljeni ozkotirni vojaški železnici, ki je z glasnim ropotom vagonov na tračnicah in kovinskim cviljenjem zavor, pred slabimi sto leti vodila skozi Črni Vrh nad Idrijo. Uporabljali so jo za oskrbo vojakov na Soški fronti, na katero so dostavljali vse od hrane, streliva in orožja do vode, oblek, sanitetnega materiala, pogonskega goriva in pošte. Nazaj pa so vozili predvsem ranjence, pokvarjeno opremo, pošto in drugo. Po ocenah naj bi tako pretovorili več kot 800 ton najrazličnejšega materiala na dan. Ozkotirna vojaška železnica je potekala od železniške postaje Logatec proti Črnemu Vrhu in  Zadlogu vse do Male Lazne na Trnovskem gozdu. Graditev proge so vodili vojaški gradbeni, cesarsko-kraljevi železniški oddelki. Delo so v zelo težkih razmerah, ob pomanjkanju hrane in boleznih, opravljali ruski vojni ujetniki, katerih naj bi jih bilo po nekaterih ocenah celo do 25 tisoč. 

V oddaji pa tudi zgodba o preživetju znotraj Biosfernega območja Kras. Sonja Prosen in Andrej Bergoč sta svojo turistično priložnost našla skozi obnovo propadajoče 250 let stare domačije v Kosezah pri Ilirski Bistrici, katero sta spremenila v butično nastanitev. V prostoru, kjer živita razvijata čebelarstvo, ustvarjata slikovne cvetlične kreacije in usmerjata goste v raziskovanje tega obmejnega prostora, ki je za številne zgolj tranzit proti Kvarnerju. Onadva pa sta ravno v njem prepoznala avtentičnost in ga tržita kot (skoraj) obmorsko destinacijo, ki je ujeta med Snežnik in s pogledom uprta proti Učki in Kvarnerju.  Sonja in Andrej živita na prostoru Biosfernega območja Kras, ki letos obeležuje 20. obletnico svoje razglasitve in sprejetja v Unescov program Človek in biosfera. Slednji utira pot zavedanju, da lahko prihodnost gradimo le v enakovrednem partnerstvu med ljudmi in njihovim okoljem.  

Biosferno območje Kras je sicer eno od štirih slovenskih geološko, klimatsko in kulturno zelo raznolikih biosfernih območij (poleg Julijskih Alp, Kozjanskega in Obsotelja ter Mure), ki pa so jim skupna bogastvo biotske raznovrstnosti in prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino. In ta krhka področja bodo preživela samo, če bodo v teh podeželskih območjih ostajali ljudje, ki so nekakšni varuhi starih znanj in nosilci kulturne dediščine ter biodiverzitete, ki je na tem koncu našega planeta še izjemno dobro ohranjena. 

Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek, 13. 12. 2024, na prvem programu RTV Slovenija ob 21.05 uri. 

Na lepše

Vir: uredništvo oddaje Na lepše

Nazaj na novice