Jubiljenih 170 let obstoja družbe Thermana

Na uradni proslavi treh jubilejev je zbrane nagovorila predsednica uprave družbe Thermana d. d. Mojca Leskovar, ki je med drugim izpostavila: 

»Tako kot je unikaten kristal termalne vode, tako je unikaten tudi preplet storitev naših dejavnosti.  Kot daje posebna zgradba kristala naše vode vodi posebno moč, daje tudi poseben preplet in raznolikost naših dejavnosti posebno moč tudi našemu delovanju. Prepletajo se dejavnost zdraviliškega zdravljenja, obnovitvene rehabilitacije, zdravstvenega turizma, varstva starejših na eni strani in turistični programi, športni turizme, wellness programi, termalni bazeni ter kongresna dejavnost na drugi strani.

Skozi 170 let smo prešli mnogo lepih in tudi težkih obdobij. A kar nas odlikuje, je pregovorna laška zagrizenost in vztrajnost; je moč, ki jo najdemo v sebi in drug v drugem, da strnemo vrste in premagamo izzive - gospodarske, ekonomske, neverjetne sile narave. In po vsakem težkem obdobju postanemo še močnejši in boljši. Naše bistvo in poslanstvo ostajata enako – da ob pomoči blagodejne termalne vode Laško vračamo zdravje in skrbimo za dobro počutje. To zmoremo, ker smo ekipa zavzetih in vztrajnih sodelavcev, ki svoje poslanstvo opravljamo predano in z vso srčnostjo. Tako kot je unikaten kristal termalne vode, tako je unikaten tudi preplet storitev naših dejavnosti.  Kot daje posebna zgradba kristala naše vode vodi posebno moč, daje tudi poseben preplet in raznolikost naših dejavnosti posebno moč tudi našemu delovanju. Prepletajo se dejavnost zdraviliškega zdravljenja, obnovitvene rehabilitacije, zdravstvenega turizma, varstva starejših na eni strani in turistični programi, športni turizme, wellness programi, termalni bazeni ter kongresna dejavnost na drugi strani.«

Ob častitljivem jubileju je zbrane goste nagovoril minister za gospodarstvo, turizem in šport RS Matjaž Han. »Ta jubilej ni le poklon preteklosti, temveč priznanje uspehu, trudu in viziji, ki so oblikovali Laško in zdraviliški turizem v Sloveniji. Zdravilišča ustvarjajo pomembno dodano vrednost, ekonomsko, družbeno in kulturno. Zdraviliška dejavnost je skozi desetletja prispevala k gospodarskemu razvoju kraja in regije ter uveljavitvi Laškega kot prepoznavne destinacije termalnega turizma. Danes družba Thermana zaposluje 470 ljudi, kar jo uvršča med največje zaposlovalce v kraju in pomembne v širši regiji,« je v nagovoru izpostavil minister Han.

Pomembnejši zgodovinski poudarki …

1845 dunajski načrtovalci železne ceste Dunaj-Trst začrtajo železnico skozi Laško zaradi zalog premoga na tem območju. Izvir tople vode je bil poznan, a nihče ni imel tehničnega znanja, da bi prišel do izvira termalne vode, ki je bil 5 metrov pod rečnim dnom. V Laško je takrat prišel Leopold Rödel, nadzornik obnove železniškega mostu. V topli vodi je prepoznal silno moč, obenem pa je imel potrebno tehnično znanje in tudi sredstva, da se je tega podviga lotil – z vrtanjem so do termalne vode Laško prišli 28. avgusta 1852.

Avstrijski inženir Leopold Rödel 1852 sklene kupno pogodbo in prvi kopalci so bazen obiskali 1853, uradno odprtje pa je bilo 1. maja 1854 največji kopališki bazen  v štajerski deželi, od 1856 imenovan Kaiser Franc Josephs – Bad. 

Dr. Lorenz von Stein leta 1856. kupi kopališče s ciljem, da bi v toplice pritegnil visoko družbeno smetano. Sledi več investicij do 1858, ko ponovno prenovljeno odpre svoja vrata. V kopališkem parku je zasadil eksotično in avtohtono drevje, obenem pa po zgledu dunajskih parkov uredil senčne in sončne vrtove, ki jih je napolnil s številnimi kipi. V Laško je na oddih začela prihajati dunajska gospoda.

Leta 1882 je zdravilišče kupil dunajski milijonar in navdušen športnik Teodor Gunkel. V zgodovino se je zapisal po tem, da so v zdravilišču leta 1883 postavili prvo električno centralo na vodni pogon na slovenskih tleh. Prva žarnica je, upoštevajoč objavljene oglase iz dunajskih časopisov, namreč zasijala prav v Laškem. Gunkel, napreden kot je bil, je kot prvi združil termalno in pivovarsko dediščino kraja, ter ustvaril posebno termalno pivo.

V času prve svetovne vojne se je zdravilišče spremenilo v vojaško bolnišnico, park pa je postal vojaški tabor.  Leta 1921 so novi lastniki dokončali povojno obnovo in 1. julija 1923 toplice pod novim imenom Radio-Therma Laško ponovno odprli. Zdravilišče je sprejemalo bolnike zavarovance kot tudi samoplačnike, obenem pa je dobilo nov cilj, saj so kupili medicinske aparate za hidroterapijo, medicinske kopeli in obsevanja. Število pacientov, ki so si s pomočjo termalne vode Laško lajšali različne težave, je strmo naraščalo. 

Po drugi svetovni vojni potreba po rehabilitaciji bolnikov postane še izrazitejša in zdravilišče se v naslednjih desetletjih usmerja v razvoj rehabilitacije. Zelo pomemben mejnik predstavlja leto 1953, ko je Zdravilišče Laško registrirano kot zavod za medicinsko rehabilitacijo. V letih, ki so sledila, je prav visoka kvaliteta terapij ter nenehna težnja zaposlenih k razvoju in napredku na področju terapij in medicinskih programov uveljavilo blagovno znamko Zdravilišča Laško.

Zdravilišče Laško je leta 2002 postalo bogatejše za Dom starejših Laško ter svojim programom dodalo tudi oskrbo starejših.

V Laško so poleg gostov na rehabilitaciji začeli vse bolj prihajati tudi turistični gostje. Nastala je ideja o novem kompleksu Thermana Park. Širitev programov je podprla tudi sprememba imena. Iz Zdravilišča Laško je nastala družba Thermana – družba dobrega počutja.

Februarja 2008 se je odprlo moderno kopališče v novem objektu Thermana Park, katerega razpoznavni simbol je ena največjih steklenih kupol v Evropi. V 2010 je svoja vrata odprl nadstandardni hotel Thermana Park****superior, leta 2012 se je odprl kongresni center v hotelu Thermana Park Laško z najširšim spektrom kongresnih storitev.

Družba Thermana – družba dobrega počutja danes skozi številne programe in storitve na temeljih termalne vode Laško in s pomočjo svojih predanih zaposlenih uresničuje svoje poslanstvo – skrbeti za zdravje in dobro počutje svojih gostov, pacientov in varovancev.

Vir: Thermana d.d.

Foto: Maja Skrbinek (naslovna)

Nazaj na novice